Vključevanje psihoterapije v vzgojo in izobraževanje
Ljubljana, 23. maj 2025
Zadeva: Stališče Sekcije svetovalnih delavcev SVIZ in Društva šolskih svetovalnih delavcev o vključevanju psihoterapije v VIZ institucije v predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti
V okviru javne razprave o predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki v 26. členu določa izvajanje psihoterapevtske dejavnosti v javnem sektorju, vključno s področjem vzgoje in izobraževanja, podajamo razširjen in pluralen pogled z različnih strokovnih izhodišč, ki zagovarjajo potrebo po odprti, argumentirani in premišljeni presoji o tej temi. Menimo, da je predlagani člen v sedanji obliki pomanjkljiv, nejasen in strokovno nezadosten. Odpira številna vprašanja, na katera predlog zakona ne podaja jasnih odgovorov, kar povzroča resne strokovne pomisleke, dvoumne interpretacije in upravičeno zaskrbljenost med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Kljub temu ocenjujemo, da bi ob ustrezni vsebinski in regulativni dopolnitvi, zlasti v okviru podzakonskih aktov in strokovnih smernic, lahko prispeval k boljši sistemski ureditvi skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Predlog zakona uvaja nekatere pozitivne rešitve, kot so zavezanost k etičnemu kodeksu, spoštovanju strokovnih standardov ter regulacija pogojev za opravljanje poklica, kar ocenjujemo kot pomemben korak v smeri profesionalizacije področja. Vendar pa se ob tem upravičeno postavlja vprašanje pravne zaščite uporabnikov storitev, zlasti otrok in mladostnikov kot posebej ranljive skupine. Predlog namreč ne opredeljuje, kdo bo pristojen za nadzor nad izvajanjem psihoterapevtske dejavnosti, kako bo zagotovljeno spremljanje kakovosti dela ter kakšni bodo postopki v primeru strokovnih napak ali kršitev etičnih načel. Izvajanje psihoterapevtske dejavnosti v šolskem prostoru je izjemno občutljivo področje, ki bi moralo temeljiti na poglobljenem razumevanju potreb otrok in mladostnikov ter jasni sistemski umestitvi različnih strok.
Predlog zakona po eni strani uvaja določene regulativne mehanizme za izvajalce psihoterapije, hkrati pa ne določa jasne povezave z obstoječimi oblikami pomoči v šolah, torej s svetovalno službo. Namesto dopolnjevanja obstoječega sistema obstaja nevarnost podvajanja nalog, ustvarjanja nejasnosti vlog pri podpornih storitvah. Vedenjske in čustvene težave otrok in mladostnikov pogosto izvirajo iz širših sistemskih okoliščin in zahtevajo celostno obravnavo v okviru šole, družine in skupnosti. Empirični podatki o duševnem zdravju mladih v Sloveniji potrjujejo, da je problematika resna in sistemska, vendar predlog zakona, zlasti v 26. členu, ne ponudi sistemske rešitve, temveč parcialno, fragmentirano in potencialno škodljivo ureditev.
Zato SVIZ in DŠSDS pozivata k celovitemu premisleku o vlogi psihoterapije v šolskem prostoru. Predlagamo vključitev strokovne javnosti iz področij vzgoje, izobraževanja, psihologije, socialnega dela in svetovalne dejavnosti v nadaljnje oblikovanje določb, ki bodo ustrezale tako razvojnim potrebam mladih kot tudi strokovnim in etičnim standardom delovanja v šolskem okolju.
Podpiramo celostno skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki mora temeljiti na poglobljeni analizi potreb, jasnih izvedbenih smernicah in usklajevanju z obstoječimi strokovnimi službami. Zakonodajni proces mora biti javen, transparenten in odprt za vse deležnike, tudi za tiste iz vzgoje in izobraževanja. V ta namen pozivamo pristojne, da v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje organizira skupno javno razpravo, kjer se bodo lahko izpostavili konkretni pomisleki, predlogi in rešitve. Predlog zakona zato terja bistveno jasnejšo razmejitev pristojnosti med strokami, natančneje opredeljene pogoje za izvajanje dejavnosti ter določbe, ki bodo sistematično uredile sodelovanje izvajalcev psihoterapevtske dejavnosti z obstoječimi strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Strokovni delavci VIZ do sedaj v obravnavo predloga zakona o psihoterapiji nismo bili vključeni. Želimo si sodelovanja pri nadaljnji pripravi zakonodaje, ki bo sistemsko usklajena, jasno strukturirana, strokovno utemeljena in naravnana predvsem v dobrobit otrok in mladostnikov.
S spoštovanjem,
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ
Tina Rezar, predsednica Sekcije svetovalnih delavcev SVIZ
Doroteja Perše, Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije