Stališče SVIZ o razlikah med javnimi in zasebnimi šolami
Sorodne objave
sporočilo za medije!
STALIŠČE SVIZ O RAZLIKAH MED JAVNIMI IN ZASEBNIMI ŠOLAMI
Za dokončno rešitev tega za našo prihodnost ključnega vprašanja bi veljalo izvesti referendum.
Ljubljana, 29. junija 2019 – Ob polemikah o izenačitvi financiranja zasebnih osnovnih šol, ki jih je sprožila zadnja sodba Ustavnega sodišča – ta je sicer v diametralnem nasprotju s prejšnjo sodbo istega sodišča – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) opozarja javnost in odločevalce, da neupravičeno prezrta ostaja problematika (ne)ustreznega financiranja javnih šol. Slovensko javno izobraževanje je bilo v času krize podvrženo ostremu varčevanju, ki je znatno preseglo varčevanja v drugih delih javnega sektorja. Padec v deležu BDP za izobraževanje je bil med najvišjimi v Evropi, kar se je odražalo pri znižanju materialnih stroškov, škodljivi racionalizaciji organizacije podaljšanega bivanja, zmanjšani možnosti strokovnega spopolnjevanja učiteljic in učiteljev in, zlasti zelo močno, pri hitrem zaostajanju njihovih plač za primerljivimi poklici in delovnimi mesti v javnem sektorju. In, kar je še bolj problematično, del varčevanja se je prenesel na starše, ki morajo prek raznih participacij vse več prispevati za šolanje svojih otrok tudi sami. SVIZ že dlje časa opozarja, da bi morala biti vsaj osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje resnično brezplačna in bi morala stroške zanju v celoti pokrivati država, ki bi morala nujno zvišati proračunska sredstva za javno izobraževanje. SVIZ ne nasprotuje temu, da bi država sofinancirala zasebne šole, pričakuje pa, da bo v prvi vrsti z ustreznim financiranjem javnih šol veliki večini staršev zagotovila, da bodo njihovi otroci lahko pridobili kakovostno izobrazbo.
V Sloveniji smo se sredi 90. let prejšnjega stoletja odločili, da bodo nosilke izobraževanja v naši državi javne šole, medtem ko bodo zasebne šole dopolnitev sistema za tiste starše, ki za svoje otroke želijo, da se jih izobražuje skladno z njihovimi verskimi prepričanji, filozofskimi nazori ali poučuje po posebnih pedagoških metodah. Prepričani smo, da je s tem konceptom skladno, da država pozitivno diskriminira javne šole in pred vsem drugim z ustreznim financiranjem zagotavlja kakovostno javno izobrazbo. Hkrati pa lahko v dogovorjenem deležu financira tudi zasebne šole iz javnih sredstev. Poskusi izenačevanja javnih in zasebnih šol, enakega financiranja in brisanja razlik, ki ga spodbuja zadnja odločitev Ustavnega sodišča, so v nasprotju s sprejetim konceptom izobraževanja v naši državi. Če je Ustavno sodišče o praktično istem vprašanju dvakrat razsodilo diametralno nasprotno, in sicer enkrat, da je delno financiranje zasebnih šol v skladu z ustavo, drugič pa, da je v nasprotju z njo, je očitno, da pot do stabilne rešitve problematike vodi prek spremembe naše ustave. SVIZ zagovarja stališče, naj javne šole v celoti financira država, zasebnim pa naj zakonodajalec določi delež njihovega financiranja iz proračunskih sredstev.
Če bi želeli spremeniti koncept izobraževanja v naši državi in izenačiti položaj zasebnih z javnimi šolami, za kar po prepričanju SVIZ ni nobenih verodostojnih razlogov, SVIZ predlaga, da se o tem ključnem vprašanju za našo prihodnost na referendumu povpraša državljanke in državljane.
X X X X X
Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije