Status učiteljskega poklica
Skoraj odveč je zapisati, da je pandemija covida-19 korenito posegla v vzgojno-izobraževalni sektor. Ko so šole širom sveta zaprle svoja vrata in se je pouk prenesel v digitalno okolje, se je v družbi povečalo zavedanje o pomenu vloge učiteljic in učiteljev ter varnega in spodbudnega učnega okolja. A vendar to v vzgojno-izobraževalni prostor ni hkrati prineslo tudi nujnih strukturnih sprememb, kot so povečano vlaganje, podpora in zagotavljanje boljših delovnih pogojev. Izobraževalna internacionala (Education International, EI) celo ugotavlja, da so se proračuni za izobraževanje v času pandemije covida-19 marsikje zmanjšali.
Ugotovitve aktualne raziskave o položaju učiteljev in učiteljskega poklica (The Global Status of Teachers and the Teaching Profession 2021), v kateri je svoje odgovore podalo 128 sindikatov v izobraževanju iz skupno 94 držav širom sveta, so pokazale na še nekatere generalizirane značilnosti, zaradi katerih se mladi vse manj pogosto odločajo za pedagoški poklic. V številnih državah je pomanjkanje učiteljev že tako resno, da otrokom in mladim ni zagotovljena pravica, da bi jih poučeval ustrezno kvalificirani učitelj.
Kaj nas je pandemija covida-19 naučila? Nedvomno to, poudarjajo v Izobraževalni internacionali, da so učiteljice in učitelji ter vsi drugi zaposleni v šolah v okoliščinah, ki so bile zahtevna preizkušnja za šolarje in njihove družine ter celotno družbo, odigrali ključno vlogo. Ob še drugih izsledkih raziskava jasno kaže, da morajo vlade izobraževanju zagotoviti sistemsko podporo: prednostno investirati v izobraževanje, zvišati učiteljske plače, zmanjšati njihove obremenitve, da bi lahko v poklic v prihodnje privabili najboljše posameznike ter šolarjem zagotovili najboljše učitelje in kakovostno izobraževanje. Omenjeno poročilo o statusu učiteljev in učiteljskega poklica, katerega avtor je Greg Thompson, profesor na avstralski univerzi v Queenslandu, prinaša vpogled v dejavnike, ki so na globalni ravni prepoznani kot tisti, ki vplivajo na položaj zaposlenih v izobraževanju. Med njimi so plača in delovni pogoji, strokovna avtonomija in tudi podoba učiteljev, ki jo ustvarjajo mediji:
- Plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju so prenizke, delovni pogoji se slabšajo, naložbe v infrastrukturo, ki bi podprla procese poučevanja in učenja, pa niso prepoznane kot prednostne. Več kot 42 odstotkov tistih, ki so prispevali svoje odgovore za letošnje poročilo Izobraževalne internacionale, je poudarilo, da so se razmere za delo učiteljev v zadnjih treh letih poslabšale, 84 odstotkov pa jih je poročalo, da so se v času pandemije covida-19 plače v izobraževanju znižale.
- Delovne obremenitve, med katerimi izstopa vse več administrativnih nalog, so se povečale in kar 55 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da niso več obvladljive.
- Številne države se soočajo s pomanjkanjem učiteljev, pri čemer je težava najbolj pereča na nižjih stopnjah izobraževanja. Skoraj polovica anketiranih meni, da učiteljski poklic ni privlačna izbira za mlade.
- Iz odgovorov v vprašalniku izhaja tudi, da je v vzgoji in izobraževanju vse več prekarnih zaposlitev, pogodbenega dela za določen čas, kar pomembno vpliva na status zaposlenih in poklica.
- Kot pereča se je pokazala še problematika zagotavljanja stalnega strokovnega usposabljanja, ki učiteljem marsikje ni omogočeno ali je premalo kakovostno.
Celotno poročilo Status učiteljev in učiteljskega poklica je dostopno s klikom – na to povezavo; prav tako pa so pri Izobraževalni internacionali pripravili povzetek najpomembnejših ugotovitev.