Številni predlogi ostali prezrti

Vlada RS je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: novela ZUJIK-I) in ga v Državni zbor poslala v obravnavo po skrajšanem postopku. Državni zbor je na seji 7. julija 2025 izglasoval, da bo spremenjen in dopolnjen zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo obravnaval po skrajšanem postopku.

Po pregledu besedila novele ZUJIK-I v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ugotavljamo, da prenekatere rešitve, ki smo jih predlagali v okviru pripomb na novelo, ko je bila v javni obravnavi, niso bile upoštevane, na drugi strani pa so celo nekateri dobri nastavki novele iz končnega besedila izpadli. V nadaljevanju objavljamo poročilo, izhajajoč iz naših pripomb, ki smo jih podali 30. oktobra 2024.

V Svizu menimo, da bi morale biti v 14. členu ZUJIK (ki predpisuje lokalni program za kulturo) dodane posledice za primer, da lokalna skupnost ne sprejme svojega lokalnega programa za kulturo ali ne opredeli relevantnih elementov v drugem dokumentu razvojnega načrtovanja. Naš komentar ni bil sprejet z argumentom, da država ne more posegati v avtonomijo lokalne samouprave. Namen spremembe tega člena nikakor ni bil kaznovalna politika, temveč predvsem spodbujanje dejanskega sprejemanja tovrstnih dokumentov, ki so v praksi prepogosto izpuščeni.

Nadalje smo v Svizu predlagali, da se v 23. členu (financiranje javnih skladov in javnih agencij) ponovno določi trajanje veljavnosti pogodbe o začasnem financiranju javnega sklada oziroma javne agencije in javnih zavodov (kot primer s trenutno veljavno določbo, ki omogoča financiranje do največ 31. marca tekočega leta). Predlog ni bil neposredno upoštevan, se pa je zaradi uskladitve z javnofinančno zakonodajo določbe o začasnem financiranju umaknilo iz ZUJIK. Po novem ZUJIK v takšnih primerih napotuje na splošno finančno zakonodajo. V Svizu smo opozorili tudi na nomotehnično napako v predlaganem besedilu prvega odstavka 25. člena ZUJIK, naš komentar je bil upoštevan. Predlagali smo dopolnitev 34. in 42. člena veljavnega ZUJIK, ki bi določala odgovornost direktorjev in članov sveta javnih zavodov za škodo, ki jo povzročijo z nevestnim ali protipravnim ravnanjem, ter uvedbo petletnega roka zastaranja za odškodninske zahtevke. Predlog ni bil sprejet, dodane pa so bile določbe, ki izrecno določajo dolžno ravnanje članov sveta javnega zavoda. Predlagali smo tudi, da bi, kadar direktor strateškega načrta ne sprejme do izteka veljavnosti prejšnjega, svet zavoda o tem obvestil ustanovitelja, ki bi začel postopek razrešitve. Predlog je bil v delu o obvestilu sprejet, določba, ki omogoča razrešitev direktorja zaradi nesprejetja strateškega načrta, pa ne. Predlagali smo tudi, da bi sorodna ureditev glede tretjinskega spreminjanja strateškega načrta veljala tudi za agencije in sklade. Ministrstvo za kulturo priznava, da bi bilo to smiselno, a novela zaradi omejitve tretjinskega obsega besedila zakona relevantnega člena ne spreminja.

Prav tako smo predlagali, da se besedilo dopolni tako, da se direktorja imenuje po predhodnem soglasju sveta zavoda, strokovnega sveta in večinskega financerja, in ob tem predlagali podaljšanje roka, v katerem se morata oba sveta opredeliti do predloga o novem direktorju. Predlogi niso bili sprejeti. Predlagali smo še pripravo seznama nevladnih organizacij, ki lahko predlagajo člane strokovnih svetov javnih zavodov. Tudi ta predlog ni bil sprejet. Podali smo pobudo, da imajo delavci v javnem zavodu v svetih z več kot petimi člani zagotovljeno tretjino članov sveta zavoda. Določba je v tem oziru ostala enaka, in sicer da imajo delavci zavoda najmanj enega člana in do največ tretjino članov sveta zavoda. Predlagali smo tudi, da predložitev pritožbe svetu zavoda ne bi bila procesna predpostavka za vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem, saj se v praksi pogosto zgodi, da se svet zavoda izreče za nekompetentnega za vsebinsko odločitev o pritožbi, zato je pritožba v teh primerih časovno potratna. V Svizu smo prav tako predlagali, da bi ministrstvo pripravilo poenoteno sistemizacijo delovnih mest za istovrstna dela, da bi bile zaposlitve za določen čas mogoče le ob soglasju sveta zavoda, uvedbo posebne ambulante za zaposlene na področju kulture in spremembo 50. člena veljavnega ZUJIK, po kateri direktorju, ki je v zavodu zaposlen vsaj dva mandata in ima manj kot pet let do upokojitve, ne bi bilo treba znova kandidirati za direktorsko mesto. Zavzeli smo se še za spremembo 57. člena ZUJIK, ki ureja financiranje javnih kulturnih programov, da bi natančneje opredelili število let za pogodbe. Nobeden od navedenih predlogov ni bil sprejet.

Ob navedenem želimo izpostaviti še, da je iz besedila novele ZUJIK-I, kakršno je bilo v javni obravnavi, izostal predvideni nov četrti odstavek v 33. členu ZUJIK, ki naj bi določal: »Javni zavod z upravo, kjer je zaposlenih več kot 150 delavcev, ima delavskega direktorja.« Predlagana rešitev se nam je zdela dobra, saj smo prepričani, da bi v kulturnih dejavnostih, kjer marsikateri delavec poseduje zelo specifična znanja, delavski direktor prinesel boljše poslovanje prenekaterih zavodov. V skladu z zapisanim nas žalosti, da je bilo to besedilo novele ZUJIK-I pozneje črtano.