Stranke o stavkovnih zahtevah SVIZ-a
Danes se bodo poslanci Državnega zbora sešli še zadnjič pred razpisom predčasnih parlamentarnih volitev, saj morajo formalno ugotoviti, da kandidata za mandatarja ni, s tem pa bodo nato izpolnjeni pogoji za razpis volitev. O tem, da kandidata za predsednika vlade ni, bodo nato obvestili predsednika države, ki je že napovedal, da bo odlok o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev podpisal v soboto, medtem ko se bo o njihovem datumu odločil danes zvečer. V igri sta dve možnosti, in sicer 27. maj ali 3. junij. Ob tem so v kabinetu predsednika republike pojasnili, da je predsednik pri določitvi datuma volitev sicer samostojen in neodvisen, a želi slišati različne argumente za izbiro datuma predčasnih volitev, zato bo v tej zvezi opravil še neformalne pogovore z vodji poslanskih skupin.
V luči priprav na izvedbo volitev je tudi SVIZ konec letošnjega marca na politične stranke, ki se bodo na bližajočih se volitvah potegovale za vstop v parlament in vlado, naslovil prošnjo v obliki vprašanj, da se jasno opredelijo do problematike neustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela, od vrtcev do univerz, ter se konkretno izrečejo o statusu učitelja razrednika in o povečanju kariernih razponov strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju. V določenem dvotedenskem roku za odziv so na SVIZ prispeli odgovori osmih strank, in sicer (po vrstnem redu prejetih odgovorov) SNS, SDS, Stranka Alenke Bratušek, Dobra država, SD, Levica, DeSUS in N.Si, medtem ko se preostale povabljene stranke (med njimi, denimo, Lista Marjana Šarca in SMC) niso kakor koli odzvale, kar je na svoj način tudi zelo povedno. Dodano naknadno: prejeli smo še odgovore strank Solidarnost in SMC.
SVIZ je odločitev o posredovanju vprašanj strankam o stavkovnih zahtevah SVIZ sprejel na seji svojega Glavnega stavkovnega odbora v drugi polovici marca. Člani tega organa so takrat izpostavili, da bo sindikat nasprotoval razvrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela, ki se krepi vse od leta 2012, in bo, kolikor dolgo bo treba, vztrajal, da se trend marginalizacije teh za razvoj vsake družbe ključnih področij zaustavi in preobrne. Na politične stranke je zato naslovil poziv, da se pred volitvami jasno opredelijo do zahtev SVIZ (in odgovarjajo ob predpostavki, da bo njihova stranka v vladi), saj se bodo članice in člani SVIZ ter ostali zaposleni v vzgoji in izobraževanju na temelju odgovorov morda lažje odločili, kateri od strank bodo na volitvah namenili svoj glas.
Vprašanja, ki jih je SVIZ naslovil na stranke, so navedena na dnu strani, v nadaljevanju pa objavljamo odgovore političnih strank, kakor smo jih prejeli od njih. Članice in člane ter ostale zainteresirane vabimo k natančni seznanitvi z odgovori, saj so jim lahko le-ti v pomoč pri odločanju, kdo si zasluži vaš glas na bližnjih volitvah. Čeprav se nekatere stranke, ki odkrito ciljajo na zelo številčno podporo volivcev, na naš poziv niso odzvale, se bomo potrudili, da bi tudi od njih v najkrajšem času dobili jasne odgovore in opredelitve glede naših stavkovnih zahtev.
Odgovori političnih strank:
Naknadno prejeto:
Solidarnost
--------------------------------------------------------------------------
Vprašanja SVIZ-a političnim strankam:
1. Delež sredstev za vzgojo in izobraževanje v BDP se je znižal s 5,3 % v letu 2005 na 4,6 % (Education at a Glance 2017, OECD). Sprašujemo:
a. Ali se strinjate, da bi se moral ta delež vrniti na odstotek, ki je bil dosežen v letu 2005? Če se, kdaj naj bi ga dosegli?
b. Ali se strinjate, da je kakovostni javni vzgojno-izobraževalni sistem ena od ključnih primerjalnih prednosti Slovenije pred drugimi državami?
2. Ali se strinjate, da je treba, v skladu z zakonsko opredeljenim načelom »enako plačilo za primerljivo delo«, zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju za primerljivimi delovnimi mesti v drugih delih javnega sektorja, odpraviti? Ali se strinjate s spremembami plačnih razredov, ki so bile dogovorjene zadnji dan pogajanj, 12. 3. 2018 (dogovorjena zvišanja povzemamo iz dokumenta »Sklepne informacije o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja«, ki ga je Vlada RS obravnavala na seji 22. 3. 2018):
a. Ali se strinjate, da se delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja uvrsti v 22. plačni razred?
b. Ali se strinjate, da se delovna mesta vzgojiteljev v vrtcih, učiteljev in drugih strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja z univerzitetno izobrazbo (VII/2) zvišajo za 2 plačna razreda?
c. Ali se strinjate, da se oblikuje posebno delovno mesto učitelj – razrednik, ki se ga po izvedenih zvišanjih uvrsti 1 plačni razred višje od učiteljev, ki niso razredniki?
č. Ali se strinjate, da se karierni razpon učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki je zdaj od 30. do 43. plačnega razreda, v nazivih svetovalec in svetnik zviša za en plačni razred?
d. Ali se strinjate, da se vsem zaposlenih strokovnim in pedagoškim delavcem na univerzi, od univerzitetne izobrazbe navzgor, plače zvišajo za 3 plačne razrede?
3. Ali se strinjate, da je za razrednika – po zakonu je razrednik strokovni organ –, ki opravlja zahtevne dodatne naloge, smiselno oblikovati posebno delovno mesto, ki je vrednoteno višje?
4. Ali se strinjate, da je treba karierni razpon napredovanj vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki je med najožjimi v celotnem javnem sektorju in se konča bistveno nižje od delovnih mest z enako izobrazbo, povečati?
5. Ali se strinjate, da se zahtevno delo visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti, vrednoti enako (v razmerju 1 : 1) kot zahtevno delo zdravnikov specialistov?
6. Ali se strinjate, da je prioritetna naloga prihodnje vlade s stavkajočimi v vzgoji in izobraževanju čim prej skleniti stavkovni sporazum?