Stranke o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti
Ob vprašanjih, ki smo jih naslovili na vse stranke in liste, sodelujoče na tokratnih parlamentarnih volitvah, o naših stavkovnih zahtevah ter o položaju in prihodnosti kulture, smo kandidirajočim politikom zastavili tudi pet vprašanj s področja visokega šolstva in raziskovanja.
V nadaljevanju – po kronološkem vrstnem redu prejemanja in brez kakršnega koli poseganja v zapise – objavljamo odzive in odgovore strank, kot smo jih prejeli v opredeljenem roku.
VESNA
najlepša hvala za poslano pobudo in vprašanja, obojega smo zelo veseli. Z veseljem povemo, da smo svojo zavezo ukrepom in izboljšavam na področju šolstva in raziskovalne dejavnosti izrazili v svojem programu.
Zaradi preobilice predvolilnega dela na vprašanja za zdaj ne zmoremo konkretno odgovoriti, se pa zavedamo njihovega pomena in lahko povemo, da zaveze in obljube, ki jih damo, štejejo, zato se veselimo sodelovanja po volitvah.
Uspešno delo in prijazen pozdrav,
ekipa Vesne
NSi
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za vaše elektronsko sporočilo.
V Novi Sloveniji smo pripravili volilni program, ki vam ga posredujemo in vas vabimo k branju. V programu so predstavljeni tudi naši ukrepi na področju raziskovalne dejavnosti. Program je dostopen na tej povezavi: https://nsi.si/odlocno-naprej-vladni-program-nsi-2022-2026/
Lep pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi NSi
LMŠ
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Ne, nasprotujemo izvzetju katerekoli dejavnosti iz sistema plač v javnem sektorju.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Zagovarjamo spoštovanje Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Zagovarjamo enotna pogajanja z vsemi sindikati, z izhodiščem, da je potrebno posebej nasloviti pomanjkanje deficitarnih poklicev, ki svojo priložnost iščejo na bolje plačanih delovnih mestih v zasebnem sektorju.
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Nujen je takojšen pregled in reevalvacija podeljenih koncesij v visokem šolstvu. Vsakršno neupravičeno trošenje proračunskih sredstev za zavode, ki ne izpolnjujejo kriterijev, bomo ustavili.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
Podpiramo regionalizacijo Slovenije in tudi, da se temu primerno krepi javni visokošolski prostor na regionalni ravni, vendar je to potrebno početi smotrno ter tam, kjer za to obstajajo kapacitete, z jasnim pogledom v prihodnost, ali bodo ti novi visokošolski zavodi odgovarjali na izzive, ki so pred nami.
GIBANJE SVOBODA
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Plačni sistem je potrebno prenoviti na način, da bodo upoštevane specifike vseh skupin zaposlenih in s tem odpravljena porušena plačna nesorazmerja. Le na tak način je možno ohraniti njegovo celovitost ter odpraviti razlike, ki so nastale kot posledica nedomišljenih posegov v preteklosti. Zaposlene na področju visokega šolstva in znanosti je potrebno stimulirati za delo v javnem sektorju in sicer s takšnimi posegi, ki bodo spodbujali dinamiko in motiviranost za rezultate. Bolj kot izvzem iz sistema plač v javnem sektorju, mora prenova plačnega sistema stimulirati nagrajevanje izjemnih znanstvenih dosežkov in dosežkov povezanih s prenosom znanja.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Transparentnost sistema plač v javnem sektorju mora zagotavljati tudi ustrezno stopnjo primerljivosti med posameznimi poklicnimi skupinami oziroma delovnimi mesti. V prihodnje potrebujemo predvsem korekcijo porušenih razmerij in vzpostavitev takšne stopnje primerljivosti, ki bo omogočala nagrajevanje izjemnih znanstvenih, umetniških in pedagoških dosežkov.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Na univerzah in raziskovalnih institucijah izobražujemo in kalimo visoko kvalificirane kadre za delo na vseh področjih družbenega delovanja. V obstoječ plačni sistem je poleg odprave nesorazmernih plačnih anomalij potrebno vgraditi stimulativne mehanizme napredovanj in nagrajevanj, ki bodo temeljili na rezultatih opravljenega dela in bodo omogočili nagrajevanje izjemnih znanstvenih, umetniških in pedagoških dosežkov. Znotraj javnega sektorja in obstoječega plačnega sistema moramo omogočiti takšen karierni razvoj, ki bo privlačen tudi za strokovnjake iz zasebnega sektorja. Da bomo preprečili odliv kadra pa je potrebno posebno pozornost usmeriti izboljšanju plačnih pogojev mladih raziskovalk in raziskovalcev ter strokovnih delavk in delavcev.
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Ustanavljanje novih raziskovalnih institucij mora, v nasprotju s parcialnimi politično-regionalnimi interesi, zasledovati temeljni nacionalni interes, ki sloni na sprejetih strateških dokumentih in predvsem upošteva merila presojanja odličnosti znanstvenih dognanj. To pomeni dosledno presojo vsebinskih potreb ter kadrovskih ali infrastrukturnih mankov.
Slovenska družba se je še pravočasno odločila za razvoj in večja vlaganja v znanost in tega ne smemo razvrednotiti s politično motiviranimi odločitvami glede nastajanja novih institucij, z nejasnim programom dela in brez zadostnih znanstvenih dosežkov.
V kolikor se bo to izkazalo za potrebno, bi veljalo opraviti revizijo tistih primerov, ki tem kriterijem ne zadoščajo. Netransparentne posege v znanstveno-raziskovalno krajino in pretirano drobljenje visokošolskega in znanstvenega prostora bomo naslovili s temeljitim preverjanjem kakovosti in upoštevanjem načel in smernic, kot jih določajo ključni strateški dokumenti na tem področju. Javnofinančna sredstva namenjena znanosti in razvoju bomo namenili za uresničevanje dejanskih potreb tistih raziskovalnih organizacij, ki so se že izkazale s svojo odličnostjo ter s tem dejansko prispevajo h gospodarski rasti in razvoju naše države.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
Znanost je univerzalna in kot taka mora biti usmerjena predvsem v odličnost. V Gibanju Svoboda zagovarjamo uravnotežen, predvsem pa strokovno utemeljen razvoj znanstvenih ustanov ter spodbujanje njihove konkurenčnosti na evropski in globalni ravni. Nastajanju novih raziskovalnih inštitutov nasprotujemo, če ti nastajajo kot posledica zgolj političnih odločitev in brez širše strokovne in širše družbene presoje.
NAŠA DEŽELA
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Da.
V celotni slovenski javni upravi smo bili v zadnjih letih priča številnim projektom, ki so bili usmerjeni v izboljšanje kakovosti javnih storitev ter učinkovitosti in zadovoljstva njenih uporabnikov. To v stranki Naša dežela podpiramo. A za izpolnjevanje vseh teh novih pričakovanj uporabnikov, moramo javne uslužbence primerno nagraditi, česar pa obstoječi plačni sistem v javnem sektorju ne omogoča. Še več, prepričani smo, da je sistem neživljenjski in nemotivacijski. Reforma plačnega sistema mora obsegati plače uradnikov v državnih organih (državna uprava, policija, vojska, carina, inšpekcije), zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v zdravstvu, socialnem varstvu in kulturi. Zavzemamo se za delno uvajanje variabilnega dela plače za nagrajevanje javnih uslužbencev. Čas enotnega plačnega sistema v javnem sektorju je torej minil.
Opozarjamo pa, da pri tem nikomur ne smejo biti odvzete že pridobljene pravice, potrebno je vzpostaviti pravičen plačni sistem, ki bo povezan z dinamičnim delovnim okoljem, učinkovitostjo in pozitivno selekcijo.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Da.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Rešitve na tem področju bo rodil socialni dialog, ki bo gotovo dolgotrajen in konstruktiven, saj bo konec enotnega plačnega sistema najtrši oreh prihodnje vlade.
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Da, podpiramo odpiranje novih visokošolskih/univerzitetnih študijskih programov, v kolikor bo predlagatelj (visokošolski zavod/institucija) izpolnjeval potrebne pogoje, da ima npr. ustrezne kadrovske kapacitete, da program sledi sodobnim potrebam nacionalne izobraževalne mreže, itd. Ker smo glasni zagovorniki decentralizacije, spodbujamo odpiranje takih programov izven osrednje Slovenije.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
Strinjamo. Ob tem pa poudarjamo, da je treba hkrati tudi evidentirati primarna znanja zavodov in meriti njihovo uspešnost ter o tem transparentno poročati javnosti. Določene podobne programe na različnih fakultetah bi morali začeti združevati in tako zagotavljati tako kritično maso študentov kot kritično maso raziskovalcev in kakovostnih pedagoških delavcev na enem mestu.
SAB
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Vsekakor ne. Enotni plačni sistem za zaposlene v javnem sektorju ocenjujemo kot dober, vseeno pa v SAB-u opozarjamo na manevrski prostor za izboljšave. Menimo denimo, da bi morala biti njegova reforma usmerjena zlasti v doseganje večje učinkovitosti. Vsekakor pa bo pri tem nujen socialni dialog, ne pa enostransko dogovarjanje in urejanje pravic za le eno poklicno skupino – tako kot je to storila vlada pri nagrajevanju zdravnikov. Podpiramo kolektiven pristop in dialog.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Temu smo v stranki SAB naklonjeni, vedno pa moramo imeti pred očmi tudi javnofinančne zmožnosti.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Z nekaterimi svojimi neprimernimi ukrepi je vlada v obdobju hitro naraščajoče inflacije vzbudila nemir in veliko neutemeljenih pričakovanj - tudi po bolj ali manj nekontroliranemu zviševanju plač. V okviru širšega dialoga bo zato treba temeljito pregledati celoten plačni sistem - vendar ne zato, da bi ga podirali, temveč zato, da bi ga nadgradili in popravili njegove pomanjkljivosti ali celo napake. (Treba pa je vedeti, da z javnofinančnega vidika prevelika pričakovanja glede nekontroliranega zviševanja plač niso vzdržna, še zlasti ne "popravki", ki močno presegajo obstoječo raven inflacije.)
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Z doslednim izvajanjem ustrezne zakonodaje glede izpolnjevanja vseh pogojev za njihovo ustanavljanje. Kjer obstajajo luknje v zakonih, jih bomo odpravili.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
V stranki SAB podpiramo močno in kakovostno javno šolstvo in ne njegovega drobljenja. Ob ustanovitvi morebitnih novih javnih univerz se poraja dvom, ali Slovenija glede na velikost in število prebivalcev to sploh potrebuje, in ali visokošolski zavodi izpolnjujejo vse zahtevane pogoje.
LEVICA
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Ne. Enotni plačni sistem je treba ohraniti, znotraj tega sistema pa zagotoviti, da so upoštevane specifike posameznih delovnih mest in poklicnih skupin. V tem okviru je nujno potrebno določiti minimalno plačo kot najnižjo možno osnovno plačo, zagotoviti dvig vseh najnižjih plač, odpraviti obstoječe anomalije in krivice (npr. plačna skupina J). Ne podpiramo pa izstopov posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema ter prednostnega dviga najvišjih plač.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Plačni sistem mora temeljiti na primerljivosti delovnih mest v različnih delih javnega sektorja. Zato je treba odpraviti sistematično povečevanje razlik med plačami delov javnega sektorja, ki se krepijo na račun vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Javna sredstva za financiranje visokega šolstva in znanosti je treba povečati do te mere, da bodo vsem strokovnim delavcem v javnem sektorju zagotovljene dostojne plače in kvalitetni delovni pogoji. Zato se bomo borili proti prekarizaciji zaposlitev in povečanju delovnih obremenitev zaposlenih v javnem sektorju ter proti pretakanju javnih sredstev v zasebne visokošolske zavode in ustanove. Kvalitetne zaposlitve, ki bodo strokovnim delavcem v javnem sektorju zagotavljale socialno varnost, bodo zmanjšale tudi prehajanje v zasebni sektor.
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Ukinili bomo koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, kjer primerljive študijske programe ponujajo že javni zavodi. Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov ter poskrbeli, da bodo postopki za ugotavljanje teh meril enako dosledni za vse programe in institucije.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
Policentričen razvoj visokošolskih in raziskovalnih zavodov podpiramo, saj je tudi temelj javnih univerz in raziskovalnih zavodov, ob tem opozarjamo, da mora biti smotrno načrtovan glede na potrebe visokošolske in znanstvene skupnosti in ne sem vplivati na zniževanje kakovosti. Decentralizacija ne sme postati izgovor za javno financiranje zasebnih visokošolskih zavodov vprašljive kakovosti, ki smo ga bili priča v času aktualne vlade.
SD
1. Ali načrtujete tudi izvzem dejavnosti visokega šolstva in znanosti iz sistema plač v javnem sektorju, kot se to že nekaj časa napoveduje za zaposlene v zdravstvu?
Izhodišča enotnega plačnega sistema v javnem sektorju so dobra in jih podpiramo. Vzpostavljena so bila razmerja med posameznimi plačnimi skupinami, plače so javne in sistem napredovanja je vnaprej jasno opredeljen. Žal se je ta ključni element enotnosti začel rušiti že kmalu po vzpostavitvi. Menimo, da se je protislovno parcialno pogajati v sicer enotnem plačnem sistemu in iskati obvode sistemskih ureditev.
Socialni demokrati zato predlagamo naslednje ukrepe:
- skupaj s sindikati se bomo v javnem sektorju ponovno dogovorili in vzpostavili enotnost plačnega sistema,
- s sindikati v javnem sektorju se bomo v prvem letu mandata dogovorili o dinamiki usklajevanja plač in odprave varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot začasni,
- dogovorili se bomo o postopnosti oziroma časovni dinamiki za rast najnižjih plač, da v prihodnjih nekaj letih ne bo delovnega mesta v javnem sektorju z osnovno plačo, ki je nižja od minimalne,
- delež najbolje ocenjenih zaposlenih bomo vezali na določen odstotek znotraj organa, ocenjevanje pa vezali na določitev merljivih kazalnikov,
- uvedli bomo variabilni del plače - redno delovno uspešnost, s katero bodo nagrajeni le resnično dobri zaposleni,
- s sindikati javnega sektorja se bomo dogovorili za dodatek k osnovni plači za deficitarne poklice v javnem sektorju, praviloma po statističnih regijah,
- objavljali bomo plače in dodatke za uspešnost po delovnih mestih tudi po spolu,
- prevetrili bomo sistem dodatkov.
2. Ali se strinjate s primerljivostjo najvišjih nazivov in ustreznih delovnih mest (tj. izenačitvijo višine plač) v visokem šolstvu in znanosti s tistimi najvišjimi pri zdravnikih?
Bistveni del enotnega plačnega sistema je, da se vodijo pogovori glede posameznih skupin znotraj njih in v primerjavi z vsemi drugimi.
3. Kakšni so vaši predlogi za ustrezen dvig plač strokovnih delavk in delavcev v visokem šolstvu in znanosti? Dejavnost se namreč sooča s pomanjkanjem zaposlenih, saj jih precej prehaja v zasebni sektor, kjer so za enako delo plačani precej bolje (računalnikarji, pravniki ipd.).
Zavedamo se, da so dobri pogoji dela, vključno s primerno plačo, predpogoj za odlično znanost. Uvesti moramo evropsko primerljiv način financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij.
Potrebna je ureditev javne službe na področju visokega šolstva, ki bo vsebovala vse tri stopnje študija in raziskovalno delo.
Z nepovratnimi sredstvi za tehnično pomoč univerzam, raziskovalnim institutom in institucijam za prenos tehnologij je potrebno spodbuditi razvoj in delovanje ekosistema za zagon raziskovalnih projektov, spodbujanje ‘spin-out’ in ‘spin-off’ raziskovalnih dosežkov v zagonska podjetja, vključno s prenovljeno zakonodajo.
Spodbuditi je potrebno sodelovanje med gospodarstvom in znanstveno skupnostjo s shemami medsebojnega prehajanja raziskovalcev in souporabe raziskovalne opreme.
4. Kako nameravate preprečiti neupravičeno trošenje sredstev iz proračuna RS za ustanavljanje novih javnih raziskovalnih institucij, ki niso ustrezno evalvirane in zanje ni znano, ali so skladne z zakonodajo in izpolnjujejo kriterije, ki jim morajo zadostiti že obstoječi javni raziskovalni zavodi.
Zagovarjamo obstoječi znanstveno-raziskovalni sistem javnih univerz in institutom ter krepitev le-teh z evropsko primerljivim načinom financiranja raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. Smo odločno proti politizaciji visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, le-ta mora namreč temeljiti na predhodni širši strokovni presoji kvalitete raziskovanja in pedagoškega dela. Socialni demokrati smo že javno komunicirali, da po našem mnenju ni v javnem interesu, da se ustanavljajo nove institucije, zgolj zato, da bi zasebni visokošolski zavodi prišli do omejenih javnih sredstev.
5. Kakšno je vaše stališče do decentralizacije visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Sloveniji – ali se z decentralizacijo strinjate ali ji nasprotujete in zakaj?
Socialni demokrati smo mnenja, da z drobljenjem visokošolskega in raziskovalnega prostora ne bomo dvignili njegove kakovost. Povečanje kakovosti ter bolj dinamičen visokošolski in raziskovalni prostor želimo doseči z drugimi ukrepi, ki smo jih predstavili v svojem programu https://socialnidemokrati.si/drugace/ (str. 149 in 180-183).