Ljubljana, 5. 7. 2018

Študija o duševnem in fizičnem zdravju učiteljev

Sorodne objave

Te dni je učiteljski sindikat NASUWT iz Anglije objavil rezultate raziskave o duševnem in fizičnem zdravju, ki so jo izvedli med učiteljicami in učitelji. Podatki so zelo zaskrbljujoči: trije od desetih (30 %) so poročali, da so v zadnjem letu 'uporabili' zdravila kot način soočanja s posledicami, ki jim jih pušča delo pri njihovem duševnem in telesnem zdravju. Več kot štirje od desetih (41 %) so v povezavi s službo že obiskali tudi zdravnika, medtem ko je 15 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so opravili posvetovanje v zvezi v varnostjo in zdravjem pri delu.

Navedene ugotovitve oziroma rezultati seveda niso presenečenje, saj obenem več kot tri četrtine (78 %) vprašanih poroča, da so bili v zadnjem letu soočeni z višjo stopnjo stresa, povezanega z delom, in kjer jih kar 84 % ocenjuje, da je delo, ki ga opravljajo, negativno vplivalo na njihovo zdravje in dobro počutje.

Približno dve tretjini (65 %) učiteljic in učiteljev meni, da je njihovo delo negativno vplivalo na njihovo duševno počutje in več kot polovica (54 %) jih ocenjuje, da se je zaradi zahtev dela v zadnjem letu poslabšalo tudi njihovo fizično zdravje.

Raziskava prinaša še naslednje rezultate v povezavi z delom in zadolžitvami na delovnem mestu (anketiranci so ocenjevali spremembe v zadnjih 12 mesecih):

- 77% jih je doživelo tesnobo;
- 85 % jih je imelo težave s spanjem oz. so izkusili nespečnost;
- 22 % jih je poročalo o večji konzumaciji alkohola;
- 9 % je razpadla partnerska zveza;
- 3 % so se samopoškodovali.

Več kot polovica učiteljev (56 %) poroča, da so v zadnjih 12 mesecih postali manj zadovoljni s poklicem in delom, ki ga opravljajo. Približno dve tretjini (65 %) jih je resno razmišljalo, da bi opustili poučevanje.

Na redni letni konferenci sindikata NASUWT so delegati vprašanje duševnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju izglasovali kot najvišjo prioriteto, ki naj ji sindikat nameni pozornost. Ob tem je vodstvo sindikata poudarilo, da je naraščajoče število učiteljev, ki se soočajo z resnimi duševnimi težavami zaradi nasilja na delovnem mestu in naraščajočih delovnih obremenitev, velika težava vse družbe, hkrati pa vse skupaj že meji na škandal, kjer tiste, ki se razdajajo in posvečajo sebe in žrtvujejo svoje zdravje, da bi omogočili ustrezno prihodnost otrokom in mladim, vlada in delodajalci preprosto zanemarjajo ter ne posvečajo zadostne pozornosti skrbi za njihovo zdravje in dobro počutje.

Komentarji
Peter
13.07.2018

Če želimo spoštovanje in veljavo je potrebno imeti pamet in jajca. Pameti je v šoli še nekaj, a na žalost se velikokrat porabi za drobljenje, premlevanje,zapletanje, skrajno kompliciranje. Jajc pač ni, jih ni bilo in jih nikoli ne bo. Koliko člankov, koliko besed, koliko sestankov, koliko pritoževanj, stavk,... Poglejte gasilce, zdravnike,policiste,...še uradnike.
Veni,vidi,vici.

Naivnost,prijaznost, potrpežljivost,... Kaj manjka za spremembe?

Pa ne bom žaljiv, ker bi bilo krivično in predvsem bi me narobe razumele. Predvsem zaradi truda, ki ga vlagate drage kolegice. Ampak samo trud te ne pripelje nikamor. Upam da to razumete, kljub avstroogrski indoktrinaciji učiteljev (učiteljic) pri nas.

Pomislite kdaj so se začele prve priprave na stavko in kdaj se bo to poznalo na vaših računih. Ja, bo treba štet v letih. Primerjajte z zgoraj naštetimi.

A kdo misli, da odgovorni za naše stanje berejo članke in poslušajo debate, ki zadeva našo problematiko?

Ne! Učiteljice bodo že opravile svoje delo! Če ne v strahu pred ravnateljem, pa v tekmovalnosti s kolegico!

Evo, čas za linč! Prosim, bodite nežne. Pa oprostite mi kakšno vejico(vejice so namreč ena najpomembnejših stvari v življenju.)

Aja, nisem robot,skoz me tale gnjavi, sem Peter, vaš Peter!

Lučka Šantl
06.07.2018

Zanimivo bi bilo raziskavo opraviti tudi s SLO izobraževalci. Res žalostno, da vodstva in vodje ne uvidijo, da je za dobro vzgojo in izobraževanje potrebno imeti zadovoljne, zdrave, radostne...izobraževalce, ki bodo navdih mladim.

Koliko krat "pohodimo" sebe, da izpeljemo zadane naloge, koliko smo preveč odgovorni do drugih in nič do nas samih... Sem morda jaz izjema? Ne, ne. Veliko nas je obutih v take čevlje.

Potrebna bo resna sprememba, opozarjanje, iskanje pravih in poštenih poti, kjer bo imel tudi izobraževalec svoje, pomembno in prvo, mesto - ozaveščeno, brez slabe vesti.

Nedopustno je, da "iz in pregorevamo" ob prenatrpanih obveznostih in smo žal vedno večji "hlapčki", namesto, da bi lahko (iz)živeli svoje poslanstvo izobraževalca.

Ne vidijo se tiste ure, ki jih krepko in s polno mero odgovornosti oddelamo, ko nismo z učenci, v razredu. Če o tem presoja laična javnost...

Resnično žalostno pa je, da so tudi vodje, ki ne uvidijo truda, da živimo poslanstvo izobraževalcev.

Ne samo obilje dela, osebni odnos, ki ga živimo skupaj z mladimi in njihovimi starši, ne samo" biti na več frontah", izčrpavajo tudi slabi odnosi, nevidenost in neopaženost nas izobraževalcev. Podcenjujoč odnos do vzgoje. To ni profitibilno... Jezik hrematizma je speljal vrednote v slepo ulico.

Nujno in še enkrat zelo nujno je skrbeti za "reden servis" izobraževalcev.

Vaš komentar