Svetovni dan gledališča

Od leta 1962 dalje gledališčniki 27. marec obeležujejo kot svetovni dan gledališča. Leto prej je pobudo zanj dal Mednarodni gledališki inštitut (ITI). Na ta dan pri nas Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) ob odprtju Tedna slovenske drame tradicionalno podeli tudi nagrade.

Tudi letošnji Teden slovenske drame se bo začel z branjem mednarodne in slovenske poslanice ob svetovnem dnevu gledališča ter s podelitvijo stanovskih nagrad ZDUS-a na otvoritveni slovesnosti. Sledila bo premierna uprizoritev gledališke črtice Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Več podrobnosti o 54. Tednu slovenske drame, v katerem se bo zvrstilo 12 predstav tekmovalnega in spremljevalnega programa, najdete na tej povezavi.

Norveški dramatik in lanskoletni Nobelov nagrajenec za literaturo Jon Fosse je v mednarodni poslanici poudaril, da je vojna tudi boj proti umetnosti. V slovenski poslanici pa je režiser Žiga Divjak zapisal, da v tem negotovem trenutku, ko se o vojni govori s takšno lahkoto, lahko v gledališču »priznamo, da nam ni vseeno, da čutimo več, kot pokažemo«.

Fosse je v poslanici še zapisal, da dobra umetnost zmore »na svoj čudežni način združiti docela edinstveno z univerzalnim«. »Omogoča nam, da lahko drugačno - tuje, bi lahko rekli - razumemo kot univerzalno. S tem umetnost razbija meje med jeziki, zemljepisnimi regijami, državami. Tako zbližuje ne le tisto, kar je značilno za vsakogar od nas, ampak po svoje tudi značilnosti skupin, na primer posameznih narodov,« je pojasnil.

Posebno objavo ob svetovnem dnevu gledališča je pripravil tudi Statistični urad RS. Objavil je nekaj zanimivih statističnih podatkov o gledališki dejavnosti v Sloveniji v letu 2022. V tem letu so slovenske kulturne ustanove uprizorile 7638 gledaliških prireditev, kar je povprečno 21 na dan. Hkrati je bilo v povprečju približno pet premier različnih gledaliških predstav na dan.

Skupno si je gledališke prireditve leta 2022 ogledalo več kot milijon obiskovalcev ali 137 na predstavo. Med vsemi gledališkimi prireditvami je bila skoraj polovica (49 odstotkov) uvrščenih v kategorijo dramska in druga gledališka dela. Skoraj tri četrtine (74 odstotkov) teh prireditev je nastalo v lastni produkciji ali koprodukciji kulturnih ustanov, preostalo so bila gostovanja.

Največji obisk je bil pri kategoriji dramska in druga gledališka dela - skoraj 580.000, sledile so lutkovne predstave ter operna in druga glasbeno-scenska dela. Najmanjši obisk so imele predstave eksperimentalnih gledališč.

Podrobnejši pregled pokaže, da so v povprečju največ gledalcev na prireditev pritegnile baletne ter operne in druge glasbeno-scenske predstave - baletne 438 in operne 422 ljudi na predstavo. Predstave eksperimentalnih gledališč so bile izvedene v manjših dvoranah, kjer si je posamezno ogledalo v povprečju 50 obiskovalcev. Predstavo z dramskimi in drugimi gledališkimi deli pa je obiskalo v povprečju 155 ljudi.

Kulturne ustanove so za uprizoritev pripravile 1856 novih gledaliških del. Največ premier je bilo med dramskimi in drugimi gledališkimi deli (669), sledile so lutkovne predstave (602). Najmanj novih del je bilo med baletnimi (26) in opernimi predstavami (35). To pomeni, da so kulturne ustanove v povprečju pripravile približno pet premier različnih gledaliških predstav na dan.

Na odrih kulturnih ustanov je bilo obiskovalcem na voljo za ogled skupno 2815 različnih gledaliških predstav, od tega so premierno izvedena dela predstavljala dve tretjini (66 odstotkov), preostalo so bile ponovitve iz prejšnjih sezon. Zanimiv je tudi podatek, da so med vsemi gledališkimi predstavami dela slovenskih avtorjev obsegala 57 odstotkov.

Slovenske kulturne ustanove so tudi pripravile 35 gledaliških festivalov, 24 so jih organizirala gledališča. V okviru teh festivalov je bilo izvedenih 845 prireditev, od tega 72 odstotkov v organizaciji gledališč.

Na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti so kulturne ustanove ponudile 886 izobraževalnih dogodkov za gledališki in lutkovni program ter 303 dogodke za plesni program. Prvih se je udeležilo okoli 77.000 obiskovalcev, drugih pa skoraj 7000.

V slovenskih gledališčih, vključno z operama, ki imajo lastne prostore, in pri gledaliških producentih, ki s predstavami gostujejo v drugih ustanovah (skupno jih je 42), je različne gledališke predstave ustvarjalo 1340 zaposlenih in 3036 zunanjih sodelavcev. Med redno zaposlenimi jih je bilo 14 odstotkov mlajših od 35 let.

Približno 54 odstotkov redno zaposlenih oseb se je uvrščalo med t.i. kulturne poklice (igralci, glasbeniki, plesalci, pisatelji in drugi umetniški ustvarjalci), preostala polovica pa so bile osebe s tehničnimi in drugimi podpornimi poklici, brez katerih predstav prav tako ni mogoče pripraviti (scenski delavci, informatiki, maskerji, šivilje, menedžerji itd.).

Skupni prihodki gledališč, oper in drugih producentov gledališke dejavnosti so znašali približno 71,7 milijona evrov, pri čemer je bil delež javnih sredstev 86-odstoten. Skupni stroški za izvajanje njihove dejavnosti so obsegali 71,5 milijona evrov; največji delež je bil namenjen stroškom dela za zaposlene in honorarjem za zunanje sodelavce - 78 odstotkov.

Slovenske založbe pa so po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice leta 2022 izdale 17 naslovov dramskih del, kar je manj kot odstotek vseh izdanih naslovov leposlovnih del: devet naslovov je bilo izvirnih slovenskih del, osem pa prevodov tujih avtorjev.

 

Vir informacij: Slovenska tiskovna agencija in Statistični urad RS