Svetovni kongres zveze igralcev
Mednarodna zveza igralcev (FIA, International Federation of Actors) je svetovna zveza sindikatov, združenj in strokovnih organizacij izvajalcev. Ustanovljena je bila leta 1952 in danes združuje več sto tisoč izvajalcev v približno 80 organizacijah članicah iz več kot 60 držav po svetu – član je tudi Sviz. Glavni namen FIA je zastopati poklicne interese igralcev (v filmu, na televiziji, radiu, digitalnih medijih, gledališču in uprizoritvenih umetnostih), strokovnjakov na področju radiotelevizije, plesalcev, pevcev, varietejskih in cirkuških umetnikov ter drugih ustvarjalcev. Na mednarodni ravni se FIA ukvarja z vsemi temami, ki lahko vplivajo na delovne pogoje strokovnjakov, ki jih zastopa. Njeno temeljno poslanstvo je zagovarjati izboljšanje delovnih pogojev ter krepitev ekonomskih in socialnih pravic izvajalcev, hkrati pa tudi spodbujati vrednost kulturnega in ustvarjalnega sektorja, v katerem delujejo.
Sredi novembra sta predstavnici Sviza – Maja Sever, sindikalna zaupnica v SNG Drama, in Neja Škulj, strokovna sodelavka za pravne zadeve, sodelovali na kongresu mednarodne zveze sindikatov igralcev (oziroma širše ustvarjalcev), združenj in strokovnih organizacij ustvarjalcev FIA (International Federation of Actors), ki si prizadeva izboljšati socialne, gospodarske in moralne pravice ter upravičenja ustvarjalcev po vsem svetu. Kongres se sestane vsaka štiri leta, tokrat so se delegati iz več kot šestdesetih držav sestali v Birminghamu, kongresni teden pa se je 15. novembra 2025 sklenil z volitvami predsednika, podpredsednikov in držav članic izvršilnega odbora.
Izzivi tehnologije za prihodnost dela
Kongresni teden, ki ga je pod okriljem zveze FIA gostil sindikat Equity, se je začel 10. novembra 2025 s srečanjem EuroFIA, skupine predstavnikov evropskih držav, ki so naslovili številne aktualne teme. Med drugim so pozornost namenili izzivom, ki jih tehnologija predstavlja za prihodnost dela, in ob tem izpostavili, da nekateri vplivni posamezniki, ki so zelo navzoči na področju umetne inteligence, niso naklonjeni sindikatom in demokraciji. Zaznati je mogoče tudi, da algoritmi spodbujajo jezo in razdor, prav tako pa obstajajo znaki, da se aktivno spodbuja desničarske poglede. Ugotavljali so, da je cilj tehnoloških podjetij maksimizirati dobiček in omejiti stroške dela na absolutni minimum ter da se digitalna tehnologija uporablja za veliko negativnih stvari, denimo, zmanjševanje spretnosti in znanja, ki se zahtevajo za delovno mesto, za poostritev nadzora nad delavci, za fizično ločevanje in onemogočanje združevanja delavcev. Tehnologija, so ugotavljali, sama po sebi ni ne dobra ne slaba, vendar tudi ni nevtralna. Pomembno je vedeti, kdo jo razvija in nadzira, zato moramo biti bolj ozaveščeni in kritični.
V okviru nacionalnih poročil je bila predstavljena sodobnejša sodna praksa na področju intelektualne lastnine v uprizoritveni umetnosti. Strokovnjakinja za področje intimnih prizorov je predstavila smernice, ki so bile na to temo oblikovane v okviru FIA. Z njimi je najprej opredeljena vloga koordinatorja za intimne prizore v vseh fazah produkcije, vključena so minimalna priporočena izobraževalna merila in izpostavljena potreba po razširitvi usposabljanj in zagotavljanju kakovostnih standardov za profesionalce na tem področju. V smernicah je obravnavano tudi, kako lahko sindikati spodbujajo koordinatorja intimnosti kot pozitivno in standardno prakso v industriji, vključno z dodajanjem teh praks v kolektivne pogodbe.
Zaščita izvajalcev v dobi umetne inteligence
V nadaljevanju razprave je bila v ospredju tudi generativna umetna inteligenca, s poudarkom na digitalnih replikah in t. i. deepfake posnetkih. Predstavniki sindikatov so spregovorili o zaščiti izvajalcev, deepfake posnetkih in obveznosti informiranja razvijalcev umetne inteligence. Poudarjeno je bilo, da je treba umetnost pri umetni inteligenci obravnavati ločeno od drugih sektorjev zaradi pomembnosti človeške ustvarjalnosti, na Danskem, denimo, pa je bil v okviru posebne delovne skupine oblikovan predlog zakona, ki naj bi zagotovil pravico do lastnega telesa in glasu. Neavtorizirane deepfake posnetke naj bi prepovedali, izjema je zgolj satira. Poudarjeno je bilo, da je umetna inteligenca že vseprisotna in da model, v katerem ima zgolj nekaj podjetij ogromno moč in bogastvo, zelo nevaren. Razpravljavci so se strinjali, da je vloga opolnomočiti in zaščititi članstvo ter zagotoviti, da bo na področju umetne inteligence na eni strani jasno opredeljena odgovornost in na drugi pravice.
Minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi v Sloveniji
Predstavnici Sviza sta v razpravi kot primer dobre prakse predstavili Uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki je bila letos poleti objavljena v Uradnem listu RS, in ureditev položaja samozaposlenih v kulturi. Povedali sta da je bil leta 2022 ustanovljen sindikat ZASUK, ki je posebej zastopal samozaposlene v kulturi. Leta 2023 se je ZASUK pridružil sindikatu Glosa in pridobil pogajalsko moč. Podporo je ponudil Sviz, skupaj pa so se pogajali z ministrstvom. Junija 2024 so sindikati protestno zapustili pogajanja, saj je ministrstvo prelomilo obljubo o kolektivni pogodbi. Jeseni 2024 in leta 2025 so se pogajanja nadaljevala, bila je sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, tudi temeljni zakon na področju kulture je bil v tem letu za samozaposlene pomembno dvakrat noveliran. Uredba določa začetno plačilo za delo samozaposlenih kulturnih delavcev. Ti so opredeljeni kot samostojni kulturni delavci, kar predstavlja pomembno osnovo za prihodnje zaščite, saj priznava njihov status delavcev. Urejeno je tudi napredovanje v karieri, s tremi stopnjami izkušenj. Prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje ministrstvo, so povezani s temi stopnjami, poleg tega je zdaj predpisan bolj fleksibilen cenzus, drseči prag meje dohodka. Predpisan je tudi obtežitveni faktor, ki v urni postavki samozaposlenih v kulturi upošteva tudi stroške. Kolegi estonskega sindikata so ob predstavitvi dobili veliko idej, zato niso želeli izgubljati časa in so se s predstavnicama Sviza že povezali neposredno po kongresu.
Usmeritve za nadaljnje delo zveze
Drugi dan dogodka so delegatke in delegati začeli s predkongresnim izobraževanjem, v okviru katerega so bila organizirana štiri srečanja o naslednjih temah: glasovno delo in umetna inteligenca, sindikalno organiziranje«, odziv na podnebno krizo« in komuniciranje. Razpravo so koordinirali predstavniki britanskega sindikata Equity, ki je gostil kongres FIA. Članstvo v omenjenem sindikatu se je ob različnih aktivnostih v preteklem obdobju zelo okrepilo – vanj je v gledališčih včlanjenih osemdeset odstotkov zaposlenih, v filmski in televizijski industriji pa sedemdeset. Leta 2023 je uspelo sindikatu Equity skleniti zelo dober plačni dogovor, ker so prepričali vse člane, da so na isti dan zamudili v službo pet minut. S to gesto so pridobili ogromno pogajalsko moč, saj so odločno pokazali, da so pripravljeni stavkati. Predstavnik nemškega sindikata je za bistveno pri sindikalni organiziranosti izpostavil opolnomočenje predstavnikov na lokalni ravni, kolegi iz Avstralije pa so izpostavili akcijo, v kateri so zaposleni v gledališčih po predstavi delili letake z napisom »Ali veste, da je kader v predstavi, ki ste si jo ogledali, premalo plačan?« Predstavnica sindikata iz Kazahstana je spregovorila o problematiki preslabega plačila delavcev v kulturi, ki so tudi zelo izkoriščani, delodajalci pa jim preprečujejo, da bi se sindikalno organizirali. V sklopu predstavitve o komuniciranju s članstvom je bil kot socialno omrežje z največ dometa izpostavljen Instagram. Poudarjeno je bilo, da je bolje komunicirati hitro in aktualno, kot da je informiranje prepozno (don't let the perfect be the enemy of the good). Med tveganji, povezanimi z umetno inteligenco v avdiovizualnem sektorju, je bila izpostavljena njena uporaba pri sinhronizaciji. Predstavljena je bila tudi problematika pri produkciji oglasov, med drugim ravnanje britanskih produkcijskih hiš, ki so si izmenjevale informacije in v medsebojnem dogovoru zniževale plačilo igralcem. Enemu od ameriških sindikatov se je uspelo dogovoriti, da morajo podjetja ob uporabi umetne inteligence (npr. uporabi »sintetičnega« ustvarjalca, tj. neprave osebe) plačati sindikatu pristojbino, ta pa je preusmerjena v sindikalni zdravstveni sklad. Pod takimi pogoji se uporaba umetne inteligence zmanjša, saj se podjetjem ne splača, da bi jo uporabili. Udeleženi so se ob posameznih predstavitvah seznanili z nekaterimi možnimi primeri rabe umetne inteligence, med drugim s tem, da lahko slednja na podlagi zgolj nekajsekundnega posnetka glasu posameznika poustvari popolno glasovno repliko.
Sam kongres se je začel 12. novembra 2025, in sicer s poročili regijskih skupin, ki so del zveza FIA, poročili pa sta dodatno podali tudi skupini nemško govorečih držav in nordijskih držav. Kot eno od temeljnih tveganj v sektorju je bil izpostavljen globalni vzpon skrajne desnice, ob čemer so bila izpostavljena opozorila, da se kulturni sektor krči in da svobodni umetniki pogosto težko dobijo zaposlitev.
Na kongresu so delegatke in delegati potrdili predlog sprememb statuta FIA, s katerimi bo omogočeno, da se bodo novi člani lažje pridružili organizaciji. Sprejeli so tudi predloge različnih predlagateljev, ki bodo usmerjali nadaljnje delovanje FIE, in sicer na področju zaščite umetniške svobode, raznolikosti in demokratičnih vrednot, krepitve mednarodne solidarnosti, zagotavljanja stabilnega financiranja kulture, priznavanja poklicnih bolezni v sektorju in pravic izvajalcev v dobi umetne inteligence.
Fotografije: FIA in Sviz.