SVIZ in VSS o ravnanju ARRS
sporočilo za medije!
SVIZ in VSS vztrajata pri očitkih o škodljivem ravnanju ARRS
V odgovoru na očitke sindikatov SVIZ in VSS je Javna agencija za raziskovalno dejavnost v RS (ARRS) zanikala našo trditev o elementih sistemske korupcije pri delovanju agencije. SVIZ in VSS pri trditvah vztrajata. Argumente za očitano ravnanje sta sindikata v obširni utemeljitvi danes posredovala Znanstvenemu svetu in Upravnemu odboru ARRS.
Sindikata opozarjata, da so elementi institucionalizirane korupcije lahko vgrajeni tudi v pravilnike, procese odločanja in upravne prakse in jih v odgovoru agenciji tudi podrobneje utemeljujeta. SVIZ in VSS izpostavljata, da se Agencija po pravilu ne drži svojih lastnih časovnic pri letnem razpisu za raziskovalne projekte. Umešča razpise tudi v čas dopustov in šolskih počitnic, določa neživljenjsko kratke roke med objavo rezultatov in začetkom izvajanja izbranih projektov (leta 2018 so med enim in drugim minili zgolj trije (!) dnevi). Nedavno si je Agencija na zaključenem razpisu privoščila še eklatantno zavajanje, ko je vseskozi obljubljala najmanj 60-dnevni rok med objavo in oddajo projektnih predlogov, ki pa je bil, vključno s prazniki, skrajšan na čas med 13. 12. 2018 in 29. 1 2019. Agencija vseskozi razpisuje raziskovalne projekte v evrskem znesku namesto v številu raziskovalnih ur. Posledica je, da je število razpoložljivih raziskovalnih ur za isti tip projekta odvisno od vrednosti raziskovalne ure. Agencija ne opravlja nobenega nadzora nad kvaliteto recenzij projektnih predlogov, obenem pa tujim recenzentom izplačuje honorarje, ne glede na kakovost opravljenega dela. Kot je nedavno v svojem zapisu pokazal dr. Marko Fonović z Inštituta Jožef Stefan in kot so pokazali primeri recenzij, zbrani v okviru iniciative Shod za znanost, Agencija priznava kot merodajne recenzije, ki prijavo v enem od treh razdelkov ocenijo z dvema vrsticama besedila. Da ob tem ne omenjamo recenzije, kjer recenzenti priznajo, da niso strokovnjaki za področje recenzije, da ne poznajo ocenjevalnega sistema ARRS, uporabljajo kriterije, ki niso nikjer navedeni kot elementi ocenjevanja, ter si privoščijo izrazita odstopanja med opisno in številčno oceno. To ne sproža zgolj vprašanja objektivnosti ocenjevalnega postopka, temveč tudi smotrne porabe davkoplačevalskega denarja, glede na to, da so recenzenti honorirani. Agencija tudi ni zagotovila pravočasnega in učinkovitega reševanja pritožbenih postopkov. Nekatere pravnomočno dobljene tožbe proti Agenciji le-ta rešuje več let (primer odločbe Upravnega sodišča RS I U 1426/2017-10).
Ko vsa ta in podobna dejstva sestavimo v mozaik, se pokaže jasna podoba o delovanju ARRS-ja v času direktorovanja dr. Györkösa. A ta podoba je še toliko nazornejša, če podrobneje proučimo mnenje Računskega sodišča, ki po mnenju piscev in podpisnikov odzivnega pisma ARRS ne potrjuje stališča sindikatov. Tu gre za popolno sprenevedanje, saj Računsko sodišče govori ravno o manipulacijah pri izbiri recenzentov, to pa je eden od glavnih argumentov, da smo delovanje agencije opisali s sintagmo »sistemska korupcija«.
Zato vztrajamo, da je skrb za javno dobro v raziskovalni sferi, ki je temelj javnega poziva VSS in SVIZ, popolnoma na mestu. Očitek populizma je lahko pri tem zgolj dimna zavesa. Soavtorji tega pisma namreč nismo samo sindikalni zaupniki na javnih raziskovalnih organizacijah, pač pa tudi raziskovalke in raziskovalci – naši zaključki zato temeljijo na preverjenih dejstvih in neposrednih izkušnjah. Članic in članov ZSA in UO ARRS naj zato ne skrbi, da se v obeh sindikatih ne bi še naprej zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev raziskovalk in raziskovalcev, še zlasti pa za povečanje obsega javnih sredstev za znanost. Vendar pri tem ne bomo pristajali na neznosno lahkotnost oportunizma, preračunljivosti, brezbrižnosti in samozadostnosti pri delitvi teh sredstev.
V VSS in SVIZ ponovno pozivamo ministra za znanost dr. Jerneja Pikala, naj vladi ne predlaga imenovanja novega-starega direktorja ARRS dr. Józsefa Györkösa. Upravni odbor ARRS pa pozivamo, naj objavi predložene vizije vseh kandidatov za direktorja agencije, tako da bo javnost lahko ocenila, ali je res izbral tistega z najboljšim programom, kar je bila njegova naloga.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
Branimir Štrukelj, glavni tajnik
Visokošolski sindikat Slovenije,
dr. Marko Marinčič, predsednik