Ljubljana, 24. 9. 2020

SVIZ ministra Simonitija poziva k takojšnjemu ukrepanju


sporočilo za medije!
 
POZIV SVIZ MINISTRU ZA KULTURO K TAKOJŠNJEMU UKREPANJU

 


Ljubljana, 24. septembra 2020 – Ob mnogih težavah zaposlenih v kulturi ter celotnega sektorja nasploh, ki so prisotne že dlje časa in se od pojava epidemije koronavirusa zgolj množijo in stopnjujejo, je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) na ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija naslovil poziv k takojšnjemu ukrepanju za zaščito slovenske kulture. V dopisu sindikat navaja številne in globoke posledice aktualne krize, ki ogroža sam obstoj zaposlenih in vodi v propadanje kulture. SVIZ ministra poziva, naj prevzame svoj del odgovornosti in se čimprej loti reševanja močno ogroženega sektorja. Pismo sindikata ministru za kulturo v celoti si lahko preberete v nadaljevanju.

 

 

 


X X X X X


Sandi Modrijan



Ministrstvo za kulturo
dr. Vasko Simoniti, minister
Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

gp.mk@gov.si;
vasko.simoniti@gov.si;

 

 

Ljubljana, 23. septembra 2020



Spoštovani gospod minister,

v imenu Sindikalne konference kulturnih organizacij Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ter vseh naših članic in članov, ki z zaskrbljenostjo spremljajo ter osebno doživljajo razvoj dogodkov, vas pozivamo k takojšnjemu ustreznemu in odgovornemu ravnanju v času, ko je sektor kulture kritično ogrožen.

V času razglašene epidemije koronavirusa je bil zaradi prilagoditev in omejitev najbolj občutno prizadet ravno kulturni sektor, tem razmeram pa zlasti v kulturi še kar ni videti konca. Delovanje zavodov na področju kulture je bilo, je in bo zaradi vseh omejitev in prilagoditev še nekaj časa močno omejeno. V skladu z odvijajočo se realnostjo so gledališča, muzeji, opera, filharmonija, arhivi, knjižnice, festivali in druge producentske hiše ter vsi drugi kulturni zavodi upravičeno pričakovali konstruktivna, poenotena in jasna navodila, kako postopati v teh razmerah, ter si obetali vašo podporo in pomoč v skrbi za preživetje kulture v naši državi.

Na kakšen način naj kulturni zavodi načrtujejo in pričakujejo prihodnost svojega delovanja ter opredelijo pogoje dela? Po poizvedovanju na terenu smo ugotovili, da so zavodi v celoti prepuščeni samim sebi ter lastni iznajdljivosti: praksa je pokazala, da so korona-razmere v posameznih zavodih zelo različne, saj so ponekod odredbe delodajalca iz razloga bojazni skrajno restriktivne in predstavljajo absolutno nezmožnost njihove izpolnitve s strani zaposlenih, so pa tudi zavodi, kjer ni sprejetega nikakršnega internega protokola, kjer delodajalec opozarja zgolj na priporočila NIJZ in na vladne odloke. Zato vas pozivamo, da na podlagi svoje strokovne usposobljenosti in vloge, ki vam je bila zaupana, takoj oblikujete tehnične, sistematične, dolgoročne in enotne smernice, prilagojene posebej za posamezne tipe kulturnih zavodov (za gledališča in opero; za koncerte resne glasbe velikih in komornih zasedb; za muzeje, galerije, knjižnice in arhive; za organizatorje festivalov in drugih kulturnih prireditev - vse upoštevajoč, komu so programi oz. prireditve namenjeni - mlajšim otrokom, mladini ali odrasli publiki). Več kot očitno se zdi, da bo to posebno stanje trajalo še vsaj leto dni, in ne zgolj nekaj mesecev, medtem ko bodo posledice še bistveno dolgotrajnejše. Zato je res skrajni čas, da se aktivno soočite z resničnimi težavami kulturnih zavodov, ki so posledica aktualne epidemije, ter pozornost namenite tudi zaposlenim v kulturi: zaskrbljujoče velik delež se jih je znašel v nezavidljivem položaju, na robu (če že ne pod robom) preživetja – ne le njih samih, temveč tudi njihovih družin. Brez vsakršnega pretiravanja bi lahko stanje označili kot epidemijo osebnih tragedij zaposlenih v kulturi. Zato vas pozivamo, da se primerno odzovete ter kot resorno ministrstvo prevzamete tudi svoj del odgovornosti. Tako zaposleni kot tudi direktorji še niso bili v večji stiski, kot jo doživljajo v teh trenutkih in okoliščinah. Odzovite se in jim omogočite njihov obstoj ter s svojim znanjem pokažite, da vam je mar za preživetje kulture v naši državi.

Enako zaskrbljujoče je – in delavke ter delavci v kulturi se tega zelo dobro zavedajo –, da so se finančne razmere v dejavnosti kulture še dodatno poslabšale. Že pred samo epidemijo je bil položaj kulture in zaposlenih v njej skrajno nezavidljiv, saj so se sredstva zadnje desetletje večinoma zniževala in, ob le redkih izjemah, ni bilo sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo, za razvoj ter širitev programov ... Zaradi okoliščin in razvoja dogodkov zadnjih nekaj mesecev pa se je problematika kulturnih zavodov le še poglobila. Velika večina kulturnih dogodkov je bila odpovedana, na vseh organiziranih, ki so jih kulturniki ob vseh naporih in omejitvah le uspeli pripraviti in izvesti, pa je možno le občutno manjše število udeležencev. Programi so dramatično ogroženi: zaradi epidemioloških razmer so režijski stroški znatno poskočili, sredstva, ki so sicer prihajala iz tržnega deleža, pa so sedaj minorna. Kako naj preživijo kulturni delavci in delavke v tako nepredvidljivem okolju, ko je samo vprašanje časa, kdaj bodo ostali popolnoma brez vsega - brez svoje zaposlitve, brez osnovnih sredstev za preživetje in posledično brez možnosti za eksistenco?! Ne grozi nam zgolj razpad naroda, ki ga brez kulture ni; obeta se nam tudi razčlovečenje kulturnih delavk in delavcev ter njihovih družin. Kdo bo za to prevzel odgovornost?

Ob vsem povedanem ne smemo pozabiti tudi na kadrovsko podhranjenost kulturnih zavodov, ki je bila prisotna že pred epidemijo in je postala zdaj v korona-razmerah še akutnejša: zasedbe (v gledališčih, operi, filharmoniji, …) v korona-času zahtevajo več kadra (nadomeščanje okuženih oz. tistih, ki morajo zaradi kateregakoli razloga v samoizolacijo), spet drugje je kader zaradi več ponavljanj programov precej bolj obremenjen. Opozarjamo tudi, da ni dovolj pozornosti usmerjene v varovanje starejših delavcev in tistih z ozdravljenimi težkimi boleznimi. Vse pogosteje pa se pojavljajo tudi potrebe po specialnih novih (IT) kadrih, ki so posledica bistveno naraslih potreb po večji količini digitalnih vsebin, ki so jih začeli v korona-času svojim uporabnikom ustvarjati in ponujati zavodi na področju kulture. Ne le, da se zavodi soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, prepogosto (skoraj praviloma) se soočajo tudi s problematiko zastarele strojne in (prepogosto) tudi programske opreme. Zaposleni se izobražujejo in posodabljajo svoja znanja, vendar kulturniki niso IT strokovnjaki; tovrstnega strokovnega kadra je občutno premalo!

Dr. Simoniti, pozivamo vas, da kot resorni minister, ki zagovarja, da je kultura bistveni del kakovosti naših življenj ter obstoja naše nacije, takoj aktivno pristopite k pridobivanju potrebnih sredstev za čim bolj nemoteno delovanje kulture in za njeno prihodnost. Hkrati vas prosimo za izkaz že zagotovljenih finančnih sredstev, ki so bila oz. bodo zavodom izplačana za namen nakupa potrebne zaščitne opreme (dezinfekcijska sredstva, maske, …).

Kot reprezentativni socialni partner zaposlenih v kulturi je SVIZ pripravljen v komunikaciji in sodelovanju z vami tudi sam pomagati pri pripravi ustreznih ukrepov. Z veseljem se bomo odzvali vašemu vabilu k skupnim aktivnostim za ohranitev in okrepitev kulturnega sektorja v Sloveniji.


S spoštovanjem,


mag. Mojca Jenko, predsednica SK KO SVIZ Slovenije
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ Slovenije

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar