Do splošne stavke v vzgoji in izobraževanju še
Ljubljana, 4. 12. 2017

SVIZ ne pristaja na povečevanje razlik med visokošolskimi učitelji in zdravniki

sporočilo za medije!

 

SVIZ NE PRISTAJA NA POVEČEVANJE RAZLIK MED VISOKOŠOLSKIMI UČITELJI IN ZDRAVNIKI

Drastično razvrednotenje pedagoškega dela na univerzah je povsem nesprejemljivo in ga je treba odpraviti takoj.

Ljubljana, 4. decembra 2017 – Med šolskimi sindikati, kar se tiče Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ni nobenega razkola, so se pa v pogajanjih za odpravo anomalij v plačnem sistemu pokazale pomembne vsebinske razlike med sindikati v odgovorih, kako anomalije odpraviti in kakšna so ustrezna razmerja med posameznimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju. To velja tudi za nekatere predloge, ki se tičejo zaposlenih na univerzah. Primerjave, ki jih je letos naredil Ekonomski inštitut pri ljubljanski Pravni fakulteti, kažejo, da je delo visokošolskih učiteljev v Sloveniji v primerjavi z vrednotenjem v drugih razvitih državah izrazito podcenjeno. Razvrednotenje dela se je dodatno poglobilo tudi zaradi znatnega zvišanja zdravniških plač, do katerih bi morale biti plače pedagoškega osebja v razmerju 1 : 1.  Že leta 2002 smo se sindikati in vlada dogovorili, da naj bodo plače visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti, in zdravnikov specialistov v principu enake. Sprejeto razmerje je že zdaj porušeno, saj so povprečne plače profesorjev (47. plačni razred, zdravniki specialisti 52. plačni razred) že pred zdravniškimi zvišanji zaostajale za 20 %, po podpisu zdravniškega aneksa in ob predpostavki, da se bo dogovorjeno v celoti uveljavilo, pa se ta razlika podvaja in bo znašala več kot 40 odstotkov! Za SVIZ je tako drastično razvrednotenje pedagoškega dela na univerzah povsem nesprejemljivo in ga je treba odpraviti takoj – tudi s stavko, če ne bo šlo drugače.

Ključna razlika med predlogoma SVIZ in Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) je, da predlog VSS pristaja na poglabljanje razlik in na dodatno zniževanje vrednosti dela na univerzah glede na delo zdravnikov, predlog SVIZ pa na dodatno povečevanje razlik ne pristaja, temveč jih zmanjšuje. V okviru pogajalske skupine, ki ji pripada VSS, je predlog, da se visokošolskim učiteljem zvišajo plače za 12 % (3 plačne razrede). V SVIZ predlagamo, da se vsem visokošolskim učiteljem 10 let po pridobitvi znanstvenega naslova doktor znanosti plača zviša za 5 plačnih razredov, dokler ne izpolnijo tega pogoja pa za 2. Torej, za vse, ki so visokošolski učitelji in imajo doktorat znanosti več kot 10 let, predlagamo zvišanje skupaj za 7 plačnih razredov, kar je zvišanje za 28 % osnovne bruto plače. Predlog VSS ima – ob povečevanju zaostajanja za zdravniškimi plačami – še dodatno težavo, in sicer da z zahtevo po zvišanju za 3 ali 4 plačne razrede preseže izenačitev z zdravniškimi plačami, kar bo sprožilo na zdravniški strani ponovno zahtevo po dvigu.

SVIZ po vzoru z zdravniškega aneksa, ki v funkciji zvišanja zdravniških plač – in ker drugače ni šlo – uvaja novo delovno mesto »višjega zdravnika«, enako SVIZ predlaga tudi pri visokošolskih učiteljih. Prav zato, ker smo zagovorniki enotnega plačnega sistema, vztrajamo, da se v visokem šolstvu uporabi enako pot, kot se jo je pri zdravnikih. Torej, da  se v okviru obstoječih nazivov docent, izredni in redni profesor uvede delovno mesto (»višji«/«uveljavljeni«/…), ki je uvrščeno za 5 plačnih razredov višje. VSS nam očita vzpostavitev kastnega sistema, razloge zanj vidi v zarotniškem povezovanju SVIZ-a z »dekansko kliko«, ki diskrecijsko pravico do napredovanja na višje ovrednoteno delovno mesto izrecno prepušča dekanom. Predlog SVIZ predpostavlja, da dekan poda soglasje k predlogu, ko je izpolnjen pogoj desetletnega obdobja od pridobitve doktorskega naslova, vendar to soglasje ni vezano na potrebe in presojo delodajalca, ampak se izda vsakemu zaposlenemu po izpolnitvi pogojev.

Minuli mesec smo v Uradnem listu RS (št. 61, 2. 11. 2017) dobili pomembno potrditev, da smo na pravi poti. Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike je sprejel razlago, da se na delovno mesto višjega zdravnika razporedi vsakega zdravnika »ne glede na delovne ali organizacijske potrebe delodajalca«. Natančno to je cilj predloga SVIZ za visokošolske učitelje – da se na delovno mesto uvrsti visokošolski učitelj, ko izpolni pogoje, in ne glede na potrebe delodajalca, kot to že velja za plačilo nazivov. Jasno, da bomo vztrajali, da se besedilo razlage zdravniškega aneksa vnese neposredno v kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje.