Svizova vprašanja kandidatu za ministra
Pred bližajočo se sejo Odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino, na kateri bosta potekali predstavitev in zaslišanje kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja, smo iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) na članice in člane omenjenega Odbora naslovili prošnjo, da na zaslišanju pri kandidatu preverijo njegova stališča glede nekaterih vprašanj, pomembnih za sindikat in širše za številne zaposlene v našem izobraževalnem sistemu.
Za SVIZ, ki zastopa skoraj 36.000 članic in članov, zaposlenih v vrtcih, šolah, dijaških domovih, na univerzah, raziskovalnih inštitutih in v kulturi, je pomembno, da bi se kandidat za ministra opredelil do nekaterih ključnih dilem in problematike, ki je aktualna v vzgoji in izobraževanju. Celoten dopis za člane Odbora z vprašanji za ministrskega kandidata najdete v nadaljevanju.
* * * * * * * * * * * *
Državni zbor RS
Odbor za izobraževanje, znanost in mladino, članicam in članom
Ljubljana, 1. oktobra 2024
Predstavitev dr. Vinka Logaja, kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje – vprašanja Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Spoštovani,
pred sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, na kateri se vam bo predstavil kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) na vas naslavljamo prošnjo, da na zaslišanju pri kandidatu preverite njegova stališča o nekaterih vprašanjih, ki so pomembna za naš sindikat, za zaposlene v šolstvu ter širše z vidika položaja in prihodnjega razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Za SVIZ, ki zastopa skoraj 36.000 članic in članov, zaposlenih v vrtcih, šolah, dijaških domovih, na univerzah, raziskovalnih inštitutih in v kulturi, je pomembno, da se kandidat za ministra opredeli do nekaterih ključnih izzivov in dilem, zato torej prosimo, da poslanci in poslanke, ki boste sodelovali na zaslišanju, na dr. Vinka Logaja naslovite tudi vprašanja, ki so zapisana v nadaljevanju.
1. Prva velika kriza v vzgoji in izobraževanju v naši državi po osamosvojitvi, ki se stopnjuje vsaj od leta 2018, je dejstvo, ki ga ni več mogoče prezreti in zanikovati. Najbolj očiten – a nikakor ne edini – izraz te krize je vse večje pomanjkanje pedagoškega in drugega osebja v naših vrtcih in šolah.
Pričakujemo, da bo kandidat za ministra pojasnil, kakšna so njegova stališča do omenjene problematike, in prav tako predstavil načrte ter predvidene ukrepe, ki bodo zaustavili nadaljnje poglabljanje krize. Ta namreč grozi, da se bo kakovostno javno izobraževanje, ki ga imamo v Sloveniji, znašlo v krizi, v kakršni je že naše javno zdravstvo.
2. Iz Sviza smo na predsednika Vlade RS nedavno naslovili poziv, naj se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je postopku prenove in že v medresorskem usklajevanju, vnese določbo o minimalnem vsakoletnem deležu bruto domačega proizvoda, ki naj se iz javnih sredstev nameni za financiranje vzgoje in izobraževanja. Podobna določba, ki zagotavlja stabilnejše financiranje in hkrati pomeni nujni predpogoj za zaustavitev krize v izobraževanju, že obstaja v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti in se ohranja tudi v predlogu novega visokošolskega zakona. Predlog, da bi podobno rešitev uporabili tudi za področje splošnega izobraževanja, je podprla strokovna javnost, zamisli sta naklonjena tudi predsednik vlade in minister za finance.
Kandidata za ministra sprašujemo, ali podpira predlog Sviza, da se določbo o najnižjem vsakoletnem deležu javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje ob aktualnem noveliranju Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja takoj, torej že ob tokratnem spreminjanju, vnese v zakon.
3. V zadnjem desetletju se vrednotenje pedagoškega dela glede na primerljivo zahtevna in odgovorna dela v zdravstvu in državni upravi znižuje. To povsem enoznačno potrjujejo tudi vse vladne analize gibanja plač. Zagotovo to razvrednotenje pedagoškega dela vpliva na vse večje pomanjkanje pedagoškega osebja. Če bodo pravkar potekajoča pogajanja uspešna, bo sicer prišlo do delnega, ne zanemarljivega izboljšanja položaja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, a plačna nesorazmerja, ki se kopičijo že deset let ali še dlje, vseeno ne bodo v celoti odpravljena.
Ali bo novi minister za vzgojo in izobraževanje v vladi zagovarjal stališče, da je treba vrednotenje pedagoškega dela tudi v prihodnjih letih izboljševati, če želimo – ob drugih nujnih ukrepih – ohraniti kakovost in široko dostopnost javnega izobraževanja?
4. Mestna občina Ljubljana je pred letom dni napovedala združitev 23 ljubljanskih javnih vrtcev v en »megavrtec«, čemur Sviz odločno nasprotuje. Tovrstna rešitev bi po mnenju sindikata in tudi pedagoške stroke negativno vplivala na kakovost ljubljanskih javnih vrtcev.
Ali se kandidat za ministra strinja, da bi z ustrezno spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja onemogočili tokratni poskus (in morebitne podobne prihodnje, tudi drugod po državi) oblikovanja »megavrtca«? Da ali ne?