Ta veseli dan kulture
Ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna oziroma ob t. i. veselem dnevu kulture so pri Statističnem uradu RS (SURS) pripravili nekaj statističnih podatkov za minulo leto. Hrami kulture so lani pripravili skoraj 25.000 prireditev, ki se jih je udeležilo 4,5 milijona obiskovalcev. Prispevek kulture je tudi lani znašal 1,1 odstotka BDP.
Pobudo, da bi se 3. december praznoval kot ta veseli dan kulture, je dalo ministrstvo za kulturo leta 2000, ob 200. obletnici pesnikovega rojstva.
Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so lani pripravili 24.914 kulturnih prireditev, kar pomeni povprečno približno 68 na dan. Od tega je bilo približno 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 23 odstotkov filmske in video produkcije, nekaj več od 22 odstotkov je bilo glasbenih prireditev, okoli 24 odstotkov pa je bilo predavanj, literarnih večerov, razstav in drugih kulturnih dogodkov.
Kulturnih dogodkov se je udeležilo 4,5 milijona obiskovalcev, v povprečju je bilo na vsaki prireditvi 179 ljudi. Povprečna cena vstopnice za obisk posamezne kulturne prireditve je znašala 9,6 evra v kulturnih domovih, 10,6 evra v gledališčih in operah ter 13,7 evra
v glasbenih ustanovah. Skoraj 5.400 kulturnih prireditev oziroma 21 odstotkov je bilo brezplačnih.
Slovenske kulturne ustanove so lani organizirale 237 festivalov, med njimi več kot 100 glasbenih in plesnih.
Muzeji in galerije so lani pripravili več kot 1400 razstav ter obiskovalcem ponudile skoraj 43.000 spremljevalnih dogodkov, kot so delavnice, vodeni ogledi, interaktivni programi. Razstave si je ogledalo 2,8 milijona ljudi, spremljevalnih oz. izobraževalnih vsebin pa se je udeležilo 961.000 ljudi, od tega 56,6 odstotka otrok in mladih. V povprečju je bilo za ogled razstave treba odšteti 4,4 evra, več kot pol milijona vstopnic pa je bilo razdeljenih brezplačno, tudi ob dneh, kot je Ta veseli dan kulture in Poletna muzejska noč. Galerije in muzeji so beležili približno 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih obiskovalcev.
V kulturi dela več kot 27.000 oseb. Zaposlenih in samozaposlenih v kulturi v najširšem smislu je bilo konec decembra 27.993, konec letošnjega septembra pa 27.619, povzema SURS. Število posameznikov v poklicih z enim od 20 značilnih poklicev v kulturi konec leta 2015 je bilo 13.456, leta 2019 15.115, septembra letos pa 14.960. K letošnjemu zmanjšanju števila oseb za odstotek - glede na lansko leto – je po podatkih SURS-a največ prispevalo zmanjšanje največje poklicne skupine, novinark in novinarjev, katerih število se je letos zmanjšalo za 3,2 odstotka.
Vsak prebivalec je v 2019 porabil za kulturo povprečno 218 evrov.
Kultura je k bruto domačemu proizvodu prispevala 1,1 odstotka. Definirana s t. i. čistimi kulturnimi dejavnostmi in brez posrednih učinkov na druge dejavnosti je ta številka nespremenjena že tri leta. Od tega po 0,2 odstotka prispevajo založništvo, filmska in video produkcija, radio in televizija ter knjižnice, muzeji in arhivi, medtem ko 0,3 odstotka prinesejo kulturne in razvedrilne dejavnosti. Vsak prebivalec je lani za kulturo potrošil povprečno 218 evrov, še kažejo podatki SURS-a.
Vir: SURS in STA.