Ta veseli dan kulture
Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so v objavi Vsak dan povprečno 31 kulturnih prireditev na odrih – kljub pandemičnim razmeram med drugim spomnili, da je pandemija covida-19 močno zavrla kulturno dejavnost. Po statističnih podatkih je tako skoraj 98 odstotkov kulturnih ustanov z odrsko dejavnostjo delovalo okrnjeno, okrog 71 odstotkov ustanov se je zateklo k drugim oblikam kulturnih dejavnosti. Podobno je bilo v muzejih in galerijah: 94 odstotkov jih je delovalo okrnjeno, 73 odstotkov se jih je lotilo drugih oblik dejavnosti.
Ministrstvo za kulturo 3. december že od leta 2000 imenuje Ta veseli dan kulture. Ne gre le za praznovanje. Ne gre le za obeleževanje rojstnega dne našega pesnika Franceta Prešerna. To je dan – Ta veseli dan kulture –, ko znova in veliko bolj javno kot druge dni v letu, vabimo v muzeje, gledališča, na različne umetniške dogodke.
Dogodki s podrobnimi opisi so zbrani na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in omogočajo razvrstitev glede na regijo, starostno skupino, zvrst in druge posebnosti. Širok nabor kulturno-umetniških dogodkov je primeren za vse starostne skupine, med drugim tudi za organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Število redno zaposlenih oseb v kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah se po podatkih Sursa lani glede na leto 2019 skoraj ni spremenilo, prav tako se ni v muzejih in galerijah. Število zunanjih sodelavcev pa je bilo v prvih nižje za 31 odstotkov, v drugih pa za približno 19 odstotkov.
Na odru oziroma v živo se je lani zvrstilo 11.222 kulturnih prireditev, kar je več kot polovica manj (55 odstotkov) kot v letu 2019. Skoraj 4000 prireditev je bilo na ogled v virtualnem prostoru.
Kulturnih prireditev se je lani udeležilo 1,49 milijona obiskovalcev, kar je za okrog 66 odstotkov manj kot v letu 2019, ki še ni bilo v celoti zaznamovano z epidemijo. Povprečna cena vstopnice za posamezno kulturno prireditev se je gibala v kulturnih domovih okoli 9,40 evra, v gledališčih in operah 9,90 evra, v glasbenih ustanovah pa okoli 16,10 evra. Nekaj manj kot 3000 kulturnih prireditev ali okrog 26 odstotkov vseh je bilo na voljo brezplačno.
Epidemija je zarezala tudi v svet festivalov, ki jih je bilo po podatkih Sursa približno 27 odstotkov manj kot v letu 2019, festivalskih prireditev pa več kot polovica manj (54 odstotkov). Surs je evidentiral 174 festivalov in na njih nekaj več kot 2100 dogodkov. Muzeji in galerije so lani ponudili na ogled 893 razstav, kar je približno 37 odstotkov manj kot v letu prej. Po podatkih Sursa je bilo na ogled 137 stalnih in 755 občasnih razstav. Na razstavah so beležili 989.000 obiskovalcev, kar je približno 65 odstotkov manj kot v letu 2019, od tega je bilo kar 84 odstotkov domačih obiskovalcev. Za razstave je bilo razdeljenih več kot 269.000 brezplačnih vstopnic, denimo ob dnevih odprtih vrat na Ta veseli dan kulture ali na Poletno muzejsko noč. V letu 2019 so jih razdelili 549.500. Povprečna cena vstopnice za ogled razstave se je gibala okoli 4,30 evra (4,40 v letu 2019). Na ogled je bilo tudi 185 razstav na spletu, ki so bile kuratorsko oblikovane posebej za virtualni svet. Ogledov spletnih razstav je bilo približno 650.000. Muzeji so lani pripravili 16.977 dogodkov v živo, kar je skoraj 60 odstotkov manj kot v letu 2019, ter 1757 dogodkov v spletni obliki.
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v BDP, je v letu 2020 znašal odstotek BDP, desetinko odstotne točke manj kot v letu 2019. Pri tem so upoštevane t. i. čiste kulturne dejavnosti in brez posrednih učinkov na druge dejavnosti. Po 0,2 odstotka so prispevali založništvo, radio in televizija ter knjižnice, muzeji in arhivi, po 0,3 odstotka kulturne in razvedrilne dejavnosti, 0,1 odstotka pa dejavnosti, povezane zvezi s filmi in videom. V povprečju je vsak prebivalec Slovenije za kulturne dejavnosti porabil 177 evrov, v letu 2019 je bil ta znesek 218 evrov.
Povzeto po: SURS, STA, Ministrstvo za kulturo