Takoj zaposlimo učitelja!

Povzeto po prispevku When political choices make teaching untenable, Wouter van de Klippe, HesaMag#30, spring – summer 2025, str. 14-17. Članek je objavljen v HesaMag, evropski reviji za delovne pogoje in socialna vprašanja, ki jo izdaja Evropski sindikalni inštitut (ETUI). HesaMag redno prinaša poglobljene analize o tem, kako delo in družbeni pogoji oblikujejo naša življenja. Tokratna številka #30 osvetljuje vse zahtevnejšo realnost učiteljskega poklica v Evropi.  

Evropski sindikalni inštitut (European Trade Uninon Institute, ETUI) je 30. posebno izdajo revije HesaMag#30 namenil, kot so zapisali v uvodu v publikacijo, eni najpomembnejših poklicnih skupin za našo skupno prihodnost – učiteljem. Iz zbranih prispevkov je mogoče povzeti sporočilo, da se je poklic učitelja skozi čas izrazito spremenil in da ga vse bolj dušijo preobsežna birokracija in prekomerne obremenitve. Učitelji so izpostavljeni številnim psihosocialnim tveganjem, ki se odrazijo v izgorelosti, depresiji in boleznih srca ter imajo resne gospodarske posledice za celotno družbo. Avtorica uvodnika zato poziva k oblikovanju celostne in zavezujoče zakonodaje na ravni Evropske unije, ki bi psihosocialna tveganja obravnavala kot del strukturne politike za zagotovitev kakovostnih delovnih mest. Sporočilo je jasno: ne potrebujemo le priznanja oziroma potrditve, da težava obstaja, temveč konkretne rešitve – za učitelje in vse zaposlene, ki s svojimi delom prispevajo k dobrobiti skupnosti.

Izgorelost, depresija in stres

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je leta 2022 objavila poročilo, ki je potrdilo, da se učitelji soočajo z vse večjimi tveganji za zdravje. Ugotovljeno je bilo, da učitelji pogosto opravljajo neplačane nadure, ko se zunaj delovnega časa pripravljajo na pouk,  komunicirajo z učenci in starši ter opravljajo birokratske naloge. Četudi je v javnosti zakoreninjeno prepričanje, da imajo učitelji dolge počitnice in delajo v sproščenih delovnih pogojih, praksa kaže drugače. Z eno od raziskav je bilo ugotovljeno, da učitelji na Portugalskem povprečno opravijo 5,5 dodatne neplačane nadure na teden, da je v Nemčiji tretjina učiteljev presegla zakonsko dovoljeni maksimum 48 na teden, 15 odstotkov pa jih dela celo več kot 55 ur na teden. Poleg tega delo učiteljev ne konča, ko zapustijo učilnice. Pregledovanje nalog, priprava pouka, obveščanje staršev in vedno več birokracije – seznam se le podaljšuje, učitelji pa z delom do skrajnih meja ohranjajo evropski izobraževalni sistem. Statistiko za celotno EU o izgorelosti in depresiji med učitelji je težko najti, a ena od raziskava je pokazala, da 39 odstotkov španskih učiteljev trpi zaradi tesnobe in depresije, medtem ko ima tretjina belgijskih učiteljev povišano tveganje za izgorelost, več kot tretjina nemških učiteljev pa je na delovnem mestu čustveno izčrpana.

Pomanjkanje kadra in varčevalni ukrepi

Avtor članka piše, da so bili učitelji v Evropi na robu zmogljivosti že pred pandemijo covida-19 in da – čeprav je težko natančno oceniti obseg pomanjkanja učiteljev, ker posamezne države ta pojav spremljajo različno – podatki kažejo, da število nezasedenih učiteljskih mest narašča v večini evropskih držav. Hkrati se povečuje delež učiteljev, ki so zaposleni za določen čas. Po podatkih Evropske komisije je najbolj pereče pomanjkanje učiteljev na Švedskem – do leta 2035 naj bi jih primanjkovalo približno 12.000 učiteljev –, Hrvaška in Ciper pa sta dve državi EU, iz katerih o pomanjkanju ne poročajo. V članku je ob tem izpostavljeno, da številne države članice EU kljub temu še naprej krčijo proračune za izobraževanje. Kot je ugotovila Evropska komisije, je delež sredstev za izobraževanje v javni porabi močno upadel – s približno 10 % javnih sredstev leta 2019 na le 5,5 % v letu 2022. Dodatno so učiteljske plače v večini držav EU bistveno nižje v primerjavi s plačami, ki jih prejemajo zaposleni z enako stopnjo izobrazbe na primerljivih delovnih mestih.  Denimo: učitelji v državnih šolah na Madžarskem zaslužijo približno 45 % manj kot zaposleni s podobnimi kvalifikacijami, učitelji v francosko govorečem delu Belgije pa prejemajo okoli 16 % nižje plače.

Analiza pomanjkanja vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS, Urad za razvoj in kakovost izobraževanja, str. 4: »Pomanjkanje učiteljic in učiteljev v Sloveniji postaja vse resnejši problem, ki vpliva na kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Šole se vse pogosteje soočajo s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenega kadra, zaradi zagotavljanja izvajanja pouka prerazporejajo ure med druge učitelje in zaposlujejo kader brez ustrezne izobrazbe, kar vodi v preobremenjenost obstoječih učiteljev, slabše delovne pogoje in padec kakovosti poučevanja. Težji pogoji dela, občutek izgube avtonomije in nižje plače glede na primerljive poklice pa vplivajo tudi na status in ugled ter posledično na zanimanje za učiteljski poklic.«

Kako zaščititi učitelje

Zgled dobre prakse predstavlja Finska, kjer se učitelji počutijo bolj spoštovane, delajo manj ur in porabijo bistveno manj časa za birokracijo kot učitelji drugod v EU. Finski učitelji so običajno mlajši, poročajo o nižji ravni stresa, delajo v manjših razredih in prejemajo plačo nad državnim povprečjem.

Študije so pokazale, da je finski izobraževalni sistem zasnovan na temelju izobraževanja kot javne dobrine, šolam in učiteljem pa zagotavlja veliko avtonomijo. Sistem zaupanja daje učiteljem svobodo v učilnici in hkrati zmanjšuje obseg birokracije. Leta 2022 so finski učitelji prvič po več kot 30 letih stavkali zaradi slabšanja delovnih pogojev. Rezultat je bil dogovor z vlado leta 2023, ki je naslovil številne težave.

Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (Etuce), katerega član je tudi Sviz, je pripravil sklop politik za zmanjšanje pomanjkanja učiteljev, ki se osredotočajo na to, da bi kariero učitelja naredili privlačnejšo. Etuce poudarja, da je treba izboljšati plače, zlasti za tiste, ki vstopajo v pedagoški poklic novi. Ob zvišanju plač Etuce zagovarja zmanjšanje birokracije, več avtonomije in večjo vključenost učiteljev v odločanje.

Karolinski inštitut je ocenil učinkovitost švedskih smernic za preprečevanje duševnih težav med učitelji. Rezultati so pokazali, da delavnice za vodstva šol o tveganjih in duševnem zdravju, jasne politike za zaščito pred temi tveganji in zdravstvene ocene pomagajo zmanjšati simptome stresa. Vendar so ti ukrepi odvisni od dodatnih virov – in teh je vse manj zaradi varčevalnih politik.

Politične prepreke

Pred začetkom novega mandata Evropske komisije je predsednica Ursula von der Leyen poslala pismo novi komisarki za socialne pravice, Roxani Mînzatu, v katerem je pozvala k pripravi agende EU za učitelje, ki naj bi zagotovila boljše delovne pogoje za učitelje. Na zaslišanju za funkcijo komisarke je Roxana Mînzatu prav tako poudarila pomen izboljšanja delovnih pogojev in podpore učiteljem, še posebej pri poučevanju naravoslovnih in digitalnih veščin. Kljub temu pa so v predlogih manjkali konkretni ukrepi, kako točno naj bi zagotovili boljše delovne pogoje učiteljev.

Leta 2023 je Madžarska sprejela zakon, po katerem učitelji niso več zaposleni kot javni uslužbenci, njihov delovni čas se daljša, obremenitve povečujejo, premestiti pa jih je mogoče v šole po vsej državi. Mnogi so zakon razumeli kot maščevanje vlade učiteljem, ki so stavkali za boljše pogoje. Zaradi sodelovanja v stavkah so mnogi učitelji tudi izgubili službo. Ena od učiteljici je za Euronews povedala, da lahko po novem zakonu njen dohodek določi ravnatelj na podlagi tega, koliko je lojalna vladi. Napadi na javno šolstvo s strani skrajno desnih populističnih vlad niso redkost. Raziskave kažejo, da desničarske stranke pogosto preoblikujejo izobraževalne sisteme, da bi širile svojo kulturno in politično agendo, pri tem pa izključujejo ali kaznujejo učitelje, ki se temu uprejo.

Še bolj neposredno grožnjo za učitelje v javnih šolah predstavlja vračanje varčevalnih politik. Li Andersson, evropska poslanka skupine Levica in predsednica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, opozarja: »Vidimo, da politika varčevanja najhuje prizadene javne storitve in ljudi, ki v njih delajo.« Po njenih besedah delovni program Komisije ne vključuje nobenih pravnih pobud za izboljšanje delovnih pogojev učiteljev – izobraževanje je omenjeno zgolj v povezavi z zapolnjevanjem vrzeli v znanju in izboljšanjem konkurenčnosti podjetij.

Pomanjkanje učiteljev, Wouter Zwysen, višji raziskovalec, ETUI   Pomanjkanje učiteljev je postalo eno najbolj perečih vprašanj na trgu dela po vsej Evropi, pri čemer je pandemija problem ponesla na kritično raven. ETUI in druge organizacije so že večkrat opozorile, da so ta pomanjkanja posledica tako strukturnih dejavnikov – kot sta staranje prebivalstva ter zelena in digitalna preobrazba, ki zahtevata veliko delovne sile – kot tudi cikličnih trendov. Čeprav se večina razprav osredotoča na pomanjkanje kompetenc, kot so IKT spretnosti, se številni drugi sektorji borijo za redke delavce na trgu dela in se srečujejo s pomanjkanji v ožjem pomenu besede – tako kot v primeru izobraževanja. Hkrati ko ostajajo učiteljska delovna mesta nezasedena, narašča delež začasno zaposlenih v izobraževalnem sektorju. Kot je v poročilu iz leta 2023 pojasnil Giourgio Di Pietro iz Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, ne obstaja enoten kazalnik za pomanjkanje učiteljev, a v številnih državah EU je »pomanjkanje usposobljenih učiteljev dolgotrajen problem, ki se je v zadnjih letih še poslabšal«. Podatki kažejo, da se je delež nezasedenih delovnih mest v večini držav povečal, hkrati pa se je povečal tudi delež začasnih pogodb v izobraževanju. Ali bi lahko bila situacija še slabša, kot kažejo podatki? Odgovor ni jasen, vendar so številke verjetno podcenjene. Tudi če se prosta mesta zapolnijo – saj morajo biti učenci vendarle pod nadzorom nekoga – se ta pogosto zapolnijo z ljudmi, ki nimajo ustreznih (ali sploh kakršnih koli) učiteljskih kvalifikacij. V številnih državah so učitelji prisiljeni poučevati predmete, za katere niso usposobljeni. Situacija se razlikuje tudi glede na predmet – še posebej težko je najti učitelje matematike in naravoslovnih predmetov. Pomanjkanje je torej deloma mogoče razložiti s pomanjkanjem ustrezno usposobljenih posameznikov, zlasti za matematiko in naravoslovje, odraža pa tudi slabšo kakovost delovnih mest ter slabšanje ugleda poklicne kariere v izobraževanju. To potrjujejo tudi ugotovitve raziskav na področju širšega gospodarstva, ki kažejo, da je pomanjkanje delovne sile največje prav na manj privlačnih delovnih mestih. Posamezniki z diplomami z iskanih področij imajo na voljo veliko drugih zaposlitvenih možnosti, zato jih je posebej težko pritegniti v učiteljski poklic. Raziskave, ki sem jih opravil, kažejo negativno povezavo med plačami in pomanjkanjem – pomanjkanje je izrazitejše v sektorjih, kjer so plače nižje. Delodajalci so tako prisiljeni tekmovati za delavce, to pa delavcem odpira priložnosti in jim daje več pogajalske moči. Čeprav se je stanje v zasebnem sektorju izboljšalo, tega nikakor ne moremo reči za javni sektor. Vendar je nekaj držav – Bolgarija, Češka, Estonija, Litva in Romunija – v zadnjem času občutno zvišalo plače učiteljev (za od 20 do 70 %). Upamo lahko le, da bodo temu zgledu sledile tudi druge države.