Ljubljana, 20. 6. 2022

Trajnost ni nekaj, česar se naučiš - je nekaj, kar živiš.

Sorodne objave

Projekt Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje: »Izobraževanje za družbene spremembe: vloga izobraževalnih sindikatov pri obravnavanju trajnostnega okoljskega razvoja«

Podnebne spremembe in okoljska vprašanja zahtevajo drastične družbene spremembe. Tako na individualnem kot tudi na kolektivnem nivoju moramo spremeniti našo miselnost, vedenje, življenjski slog. Pri zagotavljanju trajnostnega razvoja naše družbe je ključno orodje izobraževanje. Sindikati vzgoje in izobraževanja smo pomemben člen pri zagotavljanju, da je izobraževanje o trajnostnem okoljskem razvoju vključeno na vse ravni in vidike izobraževanja in da ga spremljajo ustrezni trajnostni tehnični, finančni in kadrovski viri ter da izobraževalni kadri prejemajo zadostno strokovno podporo.

Na pobudo in ob izraženih potrebah sindikatov, članov Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE), po podpori pri njihovem delu na področju trajnostnega razvoja in vprašanjih zaposlovanja v izobraževalnem sektorju, je ETUCE pričel svoj prvi projekt Izobraževanje za družbene spremembe: vloga izobraževalnih sindikatov pri obravnavanju trajnostnega okoljskega razvoja. Cilj projekta je pripraviti smernice izobraževalnim sindikatom pri socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih z namenom obravnavanja vpliva podnebnih sprememb na okolje in pomoč svojim podružnicam pri reševanju okoljskih in podnebnih vprašanj ter vključevanju trajnostnega okoljskega razvoja v izobraževanje. S spodbujanjem teme izobraževanja o trajnostnem okoljskem razvoju v okviru socialnega dialoga v izobraževanju želi projekt zagotoviti koherentno in trdno integracijo učenja o trajnostnih pristopih do okolja v izobraževalne politike ter spodbujati konkretne sindikalne ukrepe in prakse pri naslavljanju okolja.

Gre za dvoletni projekt (januar 2021–december 2022), ki ga sofinancira Evropska komisija in postavlja temelje za osrednjo vlogo izobraževalnih sindikatov pri izvajanju evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDG).

Za podporo pri vodenju projekta je bila ustanovljena štiričlanska svetovalna skupina s predstavniki sindikatov iz štirih evropskih držav, Jean-Luc Barbery, ACOD Belgija, Jacob Svejstrup, DLF Danska, Claudio Franchi, FLC-CGIL Italija in Damijana Meža, ŠCSG za SVIZ iz Slovenije. Začetna konferenca je bila izvedena na daljavo v mesecu aprilu 2021. Njen namen je bil seznanitev z aktivnostmi projekta in ugotoviti trenutno stanje, aktivnosti in politike v izobraževanju ter poiskati izzive, s katerimi se srečujejo sindikati izobraževanja pri vzpostavljanju dialoga na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja.

Na osnovi pridobljenih podatkov je bila kasneje pripravljena spletna anketa, ki so jo izpolnjevale organizacije, članice ETUCE, v obdobju od septembra do novembra 2021.

Organizirani sta bili tudi že dve delavnici, v Rimu (29. 4. 2022) ter v Copenhagnu (2. 6. 2022), kjer so bili predstavljeni izsledki ankete. Delavnic se je udeležilo veliko število predstavnikov sindikatov iz vse Evrope, med katerimi je potekala živahna diskusija. Izmenjali so veliko nacionalnih primerov tako dobrih kot tudi slabih praks in izzive, s katerimi se srečujejo. Predstavljenih je bilo nekaj izjemnih primerov dobrih praks, kjer sindikati že aktivno prispevajo k trajnostnemu okoljskemu razvoju.. Razprava je potekala v smeri priprave smernic oziroma navodil, ki bi pomagala sindikatom, članom ETUCE, pri uresničevanju izvajanja evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDG).

Za ozaveščanje o pomenu obravnave trajnostnega okoljskega razvoja in podnebnih izrednih razmer v izobraževanju ter o ključni vlogi sindikatov vzgoje in izobraževanja pri tem delu projekt predvideva pripravo polurnega dokumentarnega filma s primeri dobrih praks v izobraževalnih ustanovah, pripravo navodil oziroma smernic sindikatom za njihovo delo in izdelavo plastenk za večkratno uporabo z logotipom projekta kot darilo udeležencem projektnih aktivnosti. Te plastenke se v okviru projektnih dogodkov distribuirajo med organizacijami članicami ETUCE ter nacionalnimi in evropskimi oblikovalci politik, izobraževalnimi delodajalci in drugimi deležniki v izobraževanju. Vsi izsledki raziskave bodo predstavljeni na zaključni konferenci, 27. in 28. oktobra v Bruslju.

Na koncu naj vam podam moj pogled, pogled učiteljice v srednji šoli, na projekt in njegovo pomembnost. Dejstvo je, da se podnebne spremembe dogajajo in vplivajo na vse nas, vendar se mnogi tega ne zavedajo. V mnogih izobraževalnih ustanovah je skrb in izobraževanje za trajnostno prihodnost prepuščena posameznim učiteljem, predvsem učiteljem naravoslovnih predmetov. Veliko jih je mnenja, da se to njih ne tiče. Veliko število šol pri nas je vključeno v projekt EKOŠOLA in morda navzven izgleda, da šole in vrtci veliko delajo na trajnostnem razvoju, kjer se dogaja res veliko projektov in so nam učiteljem dobra podpora, a v resnici zelo malo izobraževalnih ustanov dejansko živi in deluje trajnostno kot celota. To pa bi moral biti naš cilj, ker dobri izobraževalci v tej smeri bomo samo takrat, ko bomo trajnostno živeli in delovali sami ter tako s svojim zgledom dejansko tudi največ naučili. Na tem mestu pa se pokaže potreba po podpori s strani ministrstva za izobraževanje in sindikata za izobraževanje, ki se morata vprašati, kaj lahko naredijo za zaposlene, da se jim omogoči boljše delo, da delujejo bolj trajnostno. Podnebne spremembe vplivajo tudi na socialni status zaposlenih. Glavni izzivi so preobremenitev, zdravstvene težave, nedodelan kurikul in avtonomija učiteljev na tem področju. Izzivi so tudi pomanjkanje investicij in podpore v infrastrukturo, potreba po dostopnosti ustreznih izobraževanj. Šole in druge izobraževalne institucije morajo živeti trajnostno, vendar potrebujejo podporo odločevalcev. Takšni projekti so potrebni, ker se veliko naučimo drug od drugega in si lahko pomagamo. Pokažejo nam tudi pravo pot in spoznanja, da podnebne spremembe vplivajo na vse brez izjeme in ne poznajo meja.

Kot popotnica domov me spremlja misel iz danske šole, ki je bila predstavljena kot primer dobre prakse: Trajnost ni nekaj, kar se naučiš; je nekaj, kar živiš. Preprosto, mora biti narejeno.

Zapisala: mag. Damijana Meža, univ. dipl. inž. kem. teh.

Več informacij: https://www.csee-etuce.org/en/projects/education-trade-unions-for-environmental-development/4291-introduction