Trend zmanjševanja sredstev za izobraževanje v Sloveniji vztraja

sporočilo za medije!

TREND ZMANJŠEVANJA SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE V SLOVENIJI VZTRAJA

OECD v publikaciji Education at a Glance 2018 izpostavlja, da je naša država še zmanjšala delež BDP za izobraževanje in da temu področju ob siceršnjem občutnem povečevanju celotne javne porabe namenja iz proračuna vse manj sredstev.

Ljubljana, 11. septembra 2018 – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila vsakoletno publikacijo Education at a Glance 2018 (Pogled na izobraževanje 2018) o strukturi, sredstvih in delovanju izobraževalnih sistemov v svojih 34 državah članicah in partnerskih državah. Osrednja tema tokratne izdaje poročila je pravičnost v izobraževanju, v okviru le-te pa OECD posebej izpostavlja pomen vključenosti otrok v zgodnje izobraževanje in nujnost odpravljanja vrzeli, ki temeljijo na spolu. OECD ugotavlja, da četudi je bil pri izobraževanju mladih žensk dosežen velik napredek, stereotipi še zmeraj niso preseženi pri izbiri področja študija in  pozneje vztrajajo tudi na trgu dela. Zgovorno je tudi opozorilo OECD o velikem pozitivnem vplivu zgodnjega izobraževanja otrok na celotno njihovo poznejše življenje in delo, v sklopu le-tega pa poudarek, da so otroci manj izobraženih staršev vključeni v predšolsko izobraževanje v pomembno manjšem deležu kot otroci, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko bolj privilegiranih okolij.

Ob omenjenem pa podatki iz tokratne izdaje vplivnega poročila, povezani s financiranjem izobraževanja, povsem nedvoumno potrjujejo resnost številnih dozdajšnjih opozoril Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) o marginalizaciji enega najvitalnejših podsistemov vsake družbe ter utemeljenost vztrajnih pozivov slovenski oblasti, naj preneha z uničujočo prakso zmanjševanja sredstev za javno izobraževanje. Naša država je, kot kaže Education at a Glance 2018, leta 2015 s 4,3 odstotka namenila izobraževalnim ustanovam od vrtcev do fakultet nižji odstotek BDP, kot je povprečje v OECD in tudi EU22 (OECD: 5,0 %; EU22: 4,6 %), hkrati pa OECD izpostavlja, da je Slovenija ob Estoniji, Irski in Litvi v obdobju od leta 2010–2015 občutila največji padec BDP za izobraževanje med vsemi državami, ki so zajete v poročilu. Prav tako v naši državi ni bilo stabilno financiranje izobraževanja iz proračuna – leta 2005 je to znašalo 11,5 odstotka, leta 2015, ki je zadnje referenčno leto za ta kazalnik v omenjeni publikaciji, pa 8,5 odstotka (OECD: 11,1 %; EU22: 9,5 %). Podobno drastično je bilo zmanjšanje javnih sredstev za izobraževanje le še v peščici držav, ob tem pa ne gre spregledati niti dodatnega opozorila OECD, da so se sicer na drugi strani celotni odhodki države iz proračuna v Sloveniji pomembno povečali.

SVIZ ob nanizanih aktualnih ugotovitvah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zato vnovič skrajno resno opozarja, da je odnos slovenske politike do izobraževanja zadnjih nekaj let povsem neustrezen, če naj bi to področje dolgoročno ohranilo visoko kakovost, ki so jo med drugim jasno potrdile številne ugledne mednarodne raziskave znanja. H kakovosti šolskega sistema po podatkih OECD pomembno pripomore tudi to, koliko so učiteljice in učitelji plačani. Višina učiteljske plače namreč neposredno in močno vpliva na privlačnost učiteljskega poklica – tako na to, da se mladi za učiteljski poklic sploh odločijo, kot na to, da  v njem tudi ostanejo. Predstavniki slovenske vlade bi morali zato z vso resnostjo vzeti v obzir dejstvo, da plače slovenskih učiteljic in učiteljev na vseh ravneh izobraževanja – od vrtca do univerze – in na vseh kariernih stopnjah ostajajo pod povprečjem njihovih kolegic in kolegov v državah članicah OECD in EU22, obenem pa  zaostajajo tudi za plačami v primerljivih poklicih v javnem sektorju. SVIZ pa tudi zadnji podatki OECD iz poročila Education at a Glance 2018 še dodatno utrjujejo v odločnosti, da bo takoj po nastopu nove slovenske vlade odločno vztrajal pri svojih stavkovnih zahtevah, dokler le-te ne bodo uresničene.
 

X X X X X