Tudi predzadnji zbor uspešno izpeljan

Nadaljuje se izvedba volilnih zborov v sindikalnih konferencah. Kot predzadnji so si novo vodstvo za mandatno obdobje 2022–2026 izvolili sindikalni zaupnice in zaupniki SVIZ v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Novi predsednik je postal dr. Danilo Korže, izvoljeno pa je bilo tudi šestčlansko predsedstvo

Predsednik sindikalne konference v iztekajočem se mandatu dr. Jože Pungerčar je pozdravil prisotne, še zlasti nove sindikalne zaupnike, in jim predstavil način delovanja in sodelovanja v sindikalni konferenci. Po uvodnih formalnostih – razglasitvi začetka volilnega zbora, ugotovitvi sklepčnosti in imenovanju zapisnikarja, potrditvi dnevnega reda in sprejemu poslovnika o delu zbora sindikalne konference – so zbrani najprej izvolili oziroma potrdili predlagano delovno predsedstvo in volilno komisijo, nato pa je 25 prisotnim (od 39 vabljenih) sindikalnim zaupnicam in zaupnikom glavni tajnik sindikata predstavil najpomembnejša dogajanja, pomembna tako za celotno članstvo kot konkretneje za zaposlene v visokem šolstvu in znanosti.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je zbranim poročal o položaju na pogajanjih 42 sindikatov javnega sektorja z vlado in podrobneje predstavil vladni predlog ter sindikalne protipredloge. Kot je znano, so v teku pogajanja o splošni indeksaciji plačnih razredov, poračunu regresa za letni dopust, zvišanju povračila oz. nadomestila za prehrano ter o vprašanjih (odprave) nesorazmerij med plačnimi skupinami v javnem sektorju. V zadnjih nekaj letih je namreč prišlo do zelo diferencirane rasti plač v javnem sektorju zaradi različnih obvodov nekaterih poklicnih skupin. Zadnji pogajalski predlog pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), v kateri sodeluje tudi SVIZ, je naslednji:

- Uskladitev vrednosti plačnih razredov: vrednosti plačnih razredov se s 1. septembrom 2022 zvišajo za 5,25 % (izplačilo v mesecu oktobru 2022).

- Realizacija sporazumov oz. dogovorov, sklenjenih v obdobju preteklih vlad, ki se začne nemudoma (odprava kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice; višje uvrstitve v PR v zdravstvu in socialnem varstvu; sprejem standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu; uvrstitev naziva Višji svetnik v vzgoji in izobraževanju v PR; ureditev kariernega sistema v kolektivni pogodbi za policiste; seznanitev Vlade RS z Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu; zagotovitev sredstev za dogovorjen dvig plač zaposlenih na RTVS).

- Pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah tečejo vzporedno z usklajevanjem sistemskih sprememb plačnega sistema, med katere sodi tudi odprava 57. PR za vse javne uslužbence. Za odpravo plačnih nesorazmerij in odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice bo treba po potrebi zagotoviti dodatna sredstva.

- Poračun regresa za letni dopust 2022 se opravi pri plači za mesec september 2022. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna regresa za letni dopust:
- uvrščeni do vključno 24. PR v višini 300,00 EUR;
- uvrščeni od 25. do 30. PR v višini 250,00 EUR;
- uvrščeni od 31. do 35. PR v višini 200,00 EUR;
- uvrščeni od 36. do 40. PR v višini 150,00 EUR;
- uvrščeni od 41. do 50. PR v višini 100,00 EUR.

- Povračilo stroškov prehrane med delom za javne uslužbence se s 1. septembrom 2022 zviša na 7,00 EUR.

Hkrati se pravica do 50% višjega povračila stroškov prehrane za nočno delo, ki velja za javne uslužbence na področju zaščite in reševanja, uveljavi tudi za vse ostale javne uslužbence, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu.

- Sredstva za poračun regresa za letni dopust 2022 in zvišanje povračila stroškov prehrane med delom ne sodijo v okvir mase sredstev na podlagi 100 % inflacije.

Vladni pogajalci so sicer na zadnjem, ponedeljkovem krogu pogajanj ocenili, da so pričakovanja tako KSJS kot druge sindikalne pogajalske skupine previsoka in »sindikati svojih pričakovanj nekako ne znajo uskladiti z realnim pričakovanjem tako gospodarske rasti kot tudi inflacije«. Vladna stran se je zato v pogajanjih odločila počakati, da Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) predstavi trenutno stanje ter pričakovanja glede inflacije in gospodarske rasti, saj meni, da so trenutna pričakovanja sindikatov previsoka, da pa bo »po seznanitvi z Umarjevo napovedjo lažje zbližati poglede«. Ravno danes naj bi bila znana jesenska napoved Umarja in z njo se bo seznanila vlada, ki ji bo najnovejša gospodarska napoved podlaga za pripravo proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024, prav tako pa naj bi, kot omenjeno, služila kot podlaga v pogajanjih vlade z javnim sektorjem.

Poročilo o aktivnostih konference v mandatu 2018–2022

Predsednik sindikalne konference v predhodnem štiriletnem mandatu dr. Jože Pungerčar je na kratko spregovoril o aktivnostih in izzivih, s katerimi so se vodstvo in zaupniki soočali v mandatnem obdobju 2018–2022. Izpostavil je, da je delo sledilo vnaprej opredeljenim načrtom, predvsem v smeri izboljšanja položaja vseh zaposlenih na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Že konec leta 2018 je SVIZ-u po predhodni uskladitvi z drugimi sindikati uspelo doseči dogovor o postopnem dvigu plač zaposlenih v tarifnih skupinah VIII (magistri znanosti) in IX (visokošolski učitelji in raziskovalci z doktoratom znanosti) za tri plačne razrede. Drugim zaposlenim v javnem sektorju v nižjih tarifnih skupinah so se plače takrat izboljšale za en plačni razred ali dva. V večjem delu mandata je imel SVIZ pogosta delovna srečanja ob oblikovanju novega raziskovalnega zakona, tem pa so sledila intenzivna pogajanja pred sprejetjem zakona. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) je bil sprejet ob koncu leta 2021 in v njem je – prvikrat do zdaj, po dolgih 19 letih, odkar je bil sprejet stari zakon – jasno zapisana zakonska obveznost za postopen dvig državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti do višine najmanj 1 % BDP. V zadnjih dveh letih se sindikatu zaradi njenega nerazumevanja težav zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti žal ni uspelo niti enkrat srečati s pristojno ministrico prof. dr. Simono Kustec, prav tako pa tudi ne dogovoriti za dvig plačnih razredov nekaterih slabše vrednotenih in deficitarnih delovnih mest strokovnih delavcev, zaposlenih v visokem šolstvu in znanosti, v plačnih skupinah H2 in J. Celotno poročilo predsednika sindikalne konference VŠZ za mandat 2018–2022 si zainteresirani lahko preberete na tej povezavi.

Volitve novega vodstva sindikalne konference

V nadaljevanju zbora so sindikalni zaupnice in zaupniki iz visokega šolstva in znanosti izvedli še volitve. Za predsednika konference v mandatu 2022–2026  so z večino glasov izvolili dr. Danila Koržeta,  v predsedstvo pa so bili izvoljeni naslednji kandidati:

mag. Mojca ČUČEK, Pedagoški inštitut Slovenije, Ljubljana;
dr. Danijel GRAFENAUER, Inštitut za narodnostna vprašanja Slovenije, Ljubljana;
dr. Marta KLANJŠEK GUNDE, Kemijski inštitut Slovenije;
dr. Ivan LEŠNIK, Pedagoška fakulteta Koper;
dr. Jože PUNGERČAR, Institut Jožef Stefan Ljubljana;
dr. Borut WERBER, UM Fakulteta za organizacijske vede Kranj.

dr. DANILO KORŽE, predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti SVIZ (2022–2026)

Dr. Danilo Korže, novi predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti SVIZ, je to funkcijo opravljal že v mandatu 2014–2018. V sindikatu je aktiven že tri desetletja in ves ta čas sindikalni zaupnik na FERI (Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko) Univerze v Mariboru, večino časa pa tudi član predsedstva sindikalne konference in član Glavnega odbora SVIZ. Vrsto let koordinira sindikalne zaupnike SVIZ na Univerzi v Mariboru ter je član predsedstva območnega odbora SVIZ Podravje.

V svojem programu izpostavlja željo in potrebo po povečanju izdatkov državnega proračuna na udeleženca v terciarnem izobraževanju, izboljšanju razmerja med številom študentov in profesorskim kadrom ter povečanju vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost. S povečanimi sredstvi bi raziskovalni inštituti in univerze lažje zagotavljali kakovostno izvedbo raziskovalnih projektov in programov.

Delo sindikalne konference pod vodstvom dr. Danila Koržeta bodo usmerjala prizadevanja za izboljšanje plačnega položaja zaposlenih in ustrezne spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter borba proti prekarnosti zaposlitev v visokem šolstvu in znanosti, zahteva za čimprejšnjo implementacijo določil Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Potruditi se bo treba za večjo vključenost zaposlenih v visokem šolstvu in raziskovanju v SVIZ, zlasti med mladimi raziskovalci in asistenti. Izpostavljeno je tudi področje oz. potreba večje fleksibilnosti področja dela v visokem šolstvu in znanosti (učitelji morajo tudi raziskovati, raziskovalci pa tudi prenašati znanje na mlajše). Potrebni so popravki in ureditev višine plač zaposlenih v plačnih skupinah D1 in H, smiselno pa bi bilo ustrezno nasloviti tudi problem deficitarnosti, saj določena področja težko pridobivajo kadre, zlasti asistente in mlade raziskovalce. Lotiti se je treba še problematike habilitacijskih kriterijev ter ureditve meril za vrednotenje dela na univerzah, ki so trenutno neprijazna do zaposlenih (mizerno plačevanje predvsem t. i. mešane obveze in pedagoških nadobremenitev).