Tudi Sekcija šolskih knjižničarjev izvolila svoje vodstvo

Na sedežu sindikata je bil 17. oktobra izveden še predzadnji volilni zbor sekcij sindikata; prihodnji teden bo na sporedu še zadnji, in sicer v Sekciji svetovalnih delavk in delavcev.

Glavni tajnik je uvodoma pozdravil zbrane šolske knjižničarke in knjižničarje ter jim zaupal povsem svežo informacijo, da bo prvi krog pogajanj z vlado o stavkovnih zahtevah ta petek, 19. oktobra. Vlada je namreč danes na dopisni seji sprejela svoja pogajalska izhodišča.

Pojasnil je, da SVIZ zahteva izboljšanje plač strokovnih delavcev, tudi knjižničarjev, za dva plačna razreda, in da bo vztrajal pri tem do izpolnitve. V nadaljevanju je povzel potek pogajanj med SVIZ-om in vlado v zimsko-spomladnih mesecih in vsa kasnejša dogajanja vse do danes, ko je SVIZ nedavno odmrznil stavkovne aktivnosti in napovedal ponovitev splošne stavke v vzgoji in izobraževanju v začetku decembra letos. Prisluhnil je tudi težavam, o katerih so mu poročali kolegice in kolegi knjižničarji. Teh ni malo in zahtevajo čimprejšnje reševanje, zato so zbrani skupaj dorekli možnosti in časovne okvire za začetek aktivnosti sekcije, ki ne izključujejo niti bojkota dela.

Pregled dela sekcije v mandatnem obdobju 2014–2018 je predstavila predsednica sekcije Marija Andrejčič z OŠ Dolenjske Toplice. Sekcija je bila na pobudo šolskih knjižničarjev uradno ustanovljena v maju leta 2016. Ena izmed poglavitnejših težav šolskih knjižničarjev je, da so na šolah in v ostalih zavodih večinoma sami in se večinoma ne morejo posvetovati z nikomer. V mnogih zavodih so šolski knjižničarji celo zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega in morajo tako do polnega delovnega časa dopolnjevati svoje delo še s poučevanjem, izvajanjem ISP-jev, z obveznimi in neobveznimi izbirnimi predmeti ipd., in čeprav so strokovni delavci, njihovo delo ni ovrednoteno enako kot delo učiteljev.

Ustanovni sestanek Sekcije šolskih knjižničarjev je bil 12. maja 2016 na sedežu SVIZ-a v Ljubljani. Sekcija združuje predstavnike šolskih knjižničarjev z vseh 27-ih območnih odborov sindikata, kasneje pa so se ji pridružili  še predstavniki kulture, glasbenih šol in šol z nižjim izobrazbenim standardom.

V času od oblikovanja se je sekcija sestala štirikrat, enkrat pa se je v ožji sestavi srečala tudi s takratno ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brenčič. Koordinacijski odbor, ki je bil oblikovan na ustanovnem sestanku, je opredelil glavne težave in naloge, ki se jim je in se jim bo tudi v prihodnje sekcija s svojimi aktivnostmi najbolj posvečala: neurejen delovni čas knjižničarjev; neovrednoteno delo knjižničarjev v vrtcih; priznavanje oddelkov podaljšanega bivanja v normativ za zaposlovanje knjižničarjev; ureditev dela skrbnika učbeniškega sklada in primerno plačilo za to delo; opravljanje »doprinosa« - kot so spremstvo, dežurstva, nadomeščanja in drugo delo; neurejen odmor med delovnim časom; predlog za spremembo normativa: namesto za 20 oddelkov bi moral biti šolski knjižničar 100 % zaposlen za 18 oddelkov (po 2 oddelka na razred) ; plačilo/zaposlitev knjižničarjev na srednjih šolah, ki je še vedno na število dijakov; napredovanje in priznavanje kvalifikacij v vseh knjižnicah (nazivov iz šolstva namreč ni mogoče uveljavljati v splošnih knjižnicah in v kulturi ter obratno); nadomeščanje odsotnih učiteljev v rednem delovnem času knjižničarjev; delo, ko imajo knjižničarji samo dopust; vrednotenje ur izposoje; izvedba KIZ-a ...

Na drugem sestanku decembra 2016 v Ljubljani so člani sekcije obravnavali zlasti problematiko učbeniškega sklada in obvezen prehod na Cobiss, ki ga je prinesel novi Zakon o knjižničarstvu, ki je določal, da morajo vse šolske knjižnice do konca leta 2018 obvezno preiti na Cobiss. Glede učbeniškega sklada so se vsi na srečanju navzoči knjižničarji strinjali, da je narava dela skrbnika učbeniškega sklada taka, da opravlja posamezna dela in naloge vse šolsko leto, zato bi delo skrbnika moralo biti sistemizirano. Zahtevali so sistemizacijo dela skrbnika učbeniškega sklada v sklopu dela šolskega knjižničarja, saj ta sodi to med redne letne naloge, ne pa izjemne dogodke, za katere so knjižničarji vsako leto posebej nagrajeni (kot to predvideva Pravilnik o učbeniških skladih).

Učbeniški sklad je bil glavna tema tretjega sestanka sekcije, ki je bil 7. marca lani, na katerem je sekcija pozvala sindikat, naj pri šolskem ministrstvu vztraja, da bo prišlo do usklajevanja Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, posebno v tistem delu, ki ureja dodatne delovne obremenitve za šolske knjižničarje kot skrbnike učbeniških skladov. Sekcija je vztrajala, naj se v skupino za usklajevanje sprememb imenuje tudi predstavnike skrbnikov praktikov, hkrati pa pozvala še, naj SVIZ vztraja tudi pri sočasni spremembi normativa za zaposlovanje knjižničarjev v šolah, upoštevaje obseg novih del in nalog, ki jih predstavlja upravljanje učbeniških skladov.

Četrto srečanje je bilo konec lanskega oktobra, ko so članice in člani sekcije vnovič obravnavali prej omenjeno problematiko ter se seznanili z določenim napredkom. Za delo na učbeniškem skladu je bila uvedena denarna »nagrada«, tako da ne šolski knjižničarji ne delajo več zastonj, a delo skrbnika sistemsko še ni rešeno, prav tako pa nista dorečeni vprašanji delovnega časa knjižničarjev in prehoda na Cobiss. Zadnji sestanek je bil v drugi polovici letošnjega januarja, ko so knjižničarji svoje najbolj pereče težave predstavili takratni ministrici in njenim sodelavcem.

Za vodenje sekcije šolskih knjižničarjev je vnovič kandidirala in bila izvoljena Marija Andrejčič. V svoji viziji vodenja in aktivnosti sekcije v mandatnem obdobju 2018–2022 je izpostavila , da so knjižničarji po zavodih v glavnem sami, pa še to ne vedno zaposleni 100-odstotno, le na redkih večjih zavodih pa sta knjižničarja dva ali 1,5, tako da se knjižničarji v zavodih pravzaprav nimajo možnosti z nikomer posvetovati ali pogovoriti o številnih dilemah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Čeprav strokovni delavci, delo knjižničarjev ni enako ovrednoteno kot delo učiteljev (npr. KIZ, ure izposoje, vodenje interesne dejavnosti …).

V novem mandatnem obdobju si bo kot predsednica, skupaj s člani predsedstva in drugimi člani sekcije in kolegi iz knjižnic, prizadevala za:

- popolno izenačitev šolskih knjižničarjev z ustrezno izobrazbo z učitelji (ure KIZ-a, izposoje, ID, OIP in NIP, nadomeščanja, spremstva, dežurstva, ki jih izvajajo ustrezno usposobljeni šolski knjižničarji, morajo biti enako vrednotene, kot pri učiteljih);

- povezovanje z vsemi institucijami, kjer knjižničarji lahko sodelujejo (MIZŠ, ZBDS, občine, ZRSŠ, SVIZ …);

- čimprejšnjo sistemizacijo šolskih knjižničarjev v predšolske oddelke, v 20. člen Zakona o vrtcih, saj to že zdaj vsi delajo zlasti v vrtcih, ki so ob šolah;

- obvezno sistemizacijo knjižničarja v vse predšolske oddelke (torej tudi v samostojne vrtce);

- obvezno sistemizacijo šolskega knjižničarja, ne pa izplačilo nagrad za delo z učbeniškim skladom ob koncu koledarskega leta,

- dovolj sredstev za delo z učbeniškim skladom (za nove učbenike in za dokupe),

- podaljšanje roka za obvezen prehod na Cobiss, ta se namreč izteče 20. decembra letos, kar pa je občutno premalo časa, ker so bila tudi izobraževanja končana šele avgusta 2018, in za plačevanje članarin Cobiss šolam ter za konverzijo gradiva, ki mora biti brez napak;

- za urejen delovni čas iLDN šolskih knjižničarjev, kar pomeni, da ne bo na delovnem mestu osem ur in nato še na vseh popoldanskih dejavnostih (konference, roditeljski sestanki, govorilne ure, izobraževanja tako popoldne kot med počitnicami, … saj tudi za knjižničarje velja neenakomerno razporejen delovni čas);

- priznane ure za branje izven delovnega mesta, saj na njem ne moremo pregledati in prebrati knjig (pomembno pa je, da knjižničarji gradiva, ki jih izposojamo učencem, dijakom, študentom in odraslim, ki se vključujejo izobraževanje, poznajo);

- ovrednotenje oddelkov podaljšanega bivanja šolskim knjižničarjem kot del normativa;

- nabavo gradiva za šolske knjižnice, kjer morajo tako MIZŠ kot občine za vrtce zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno in tekočo nabavo gradiv in novosti;

- da bo izvajanje KIZ-a sistemizirano in določeno z urnikom, ne pa z nadstandardom;

- da bi se gradiva za učitelje, ki jih mora pripraviti knjižničar, štelai kot del učbeniškega sklada, saj MIŽŠ nakazuje denar samo za učence v septembru glede na število učencev v juniju.