Tudi SVIZ je v roku javne razprave posredoval pripombe na predlog novele Zakona o osnovni šoli

V petek, zadnjega junijskega dne, se je zaključila pred dobrim mesecem odprta javna razprava o predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. SVIZ je pozval sindikalne zaupnice in zaupnike iz osnovnih šol, naj na svojih zavodih s kolegi organizirajo izmenjavo mnenj in stališč o predlaganih spremembah ter nam posredujejo pripombe in predloge. Sindikalna konferenca osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih je nato na temelju prejetega in stališč »s terena« oblikovala skupen odziv sindikata na predlagano novelo in ga posredoval pristojnemu ministrstvu. V nadaljevanju objavljamo naš dopis ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Maji Makovec Brenčič s pripombami glede predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli.

--------------------------------------------------------------------------------------------------

Zadeva: Pripombe in predlogi Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih SVIZ Slovenije na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli



Spoštovana gospa ministrica,


Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je v maju na spletnem portalu E-demokracija zasledil, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (ministrstvo) predlaga spremembe in dopolnitve Zakona o osnovni šoli (zakon).

Navkljub dejstvu, da predloga sprememb zakona na SVIZ nismo prejeli v mnenje neposredno, smo dolžni in obvezani, da vas z našimi stališči do predlagane novele v okviru in roku javne razprave seznanimo. SVIZ in predsedstvo Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih sta v juniju zbirala pripombe, mnenja in predloge naših članov in članic k predlogu sprememb in dopolnitev zakona ter opravila razpravo o posameznih predlogih sprememb zakona. Ugotavljamo, da stališča članov še zdaleč niso enoznačna ter da se največ pripomb, predlogov in vprašanj nanaša na naslednje teme: nov koncept razširjenega programa, predvsem na vsebino in organizacijo t. i. »organiziranih dejavnosti«; na spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja, ki prinašajo preverjanje znanja ob zaključku prve triade in vrednotenje dosežkov učencev v 6. in 9. razredu; na spreminjanje statusa drugega tujega jezika ter s tem povezanim zmanjšanjem obsega ur za druge obvezne izbirne predmete; na uvajanje obveznega prvega tujega jezika od 1. razreda dalje; ter na omejevanje števila šol v naravi.

Čeprav smo razpravo o novostih, ki naj bi jih prinesle spremembe zakona, odprli že na februarskem medsebojnem srečanju s sindikalnimi zaupniki osnovnih šol v Portorožu, ugotavljamo, da predlog novele nezadovoljivo ureja tiste elemente osnovnošolskega programa, ki jih že dlje časa vsi deležniki prepoznavamo kot nedelujoče oziroma problematične znotraj obstoječega sistema. Tu mislimo predvsem na spremembe pri organizaciji razširjenega programa, še posebej organizacijo dela in strokovne vsebine v podaljšanem bivanju oziroma organiziranih dejavnostih.

Nedvomno je tudi, da je kakovostno znanje tujih jezikov, ki jih obvlada čim širši del prebivalstva, pomembna, celo nenadomestljiva prednost, ki jo lahko država zagotavlja svojim državljanom skozi osnovnošolsko izobraževanje. Slovenščina ni svetovni jezik, zato je predpogoj za mednarodno uspešnost naših državljanov in državljank znanje tujih jezikov. Vendar se sprašujemo, ali je uvajanje drugega tujega jezika kot obveznega za vse osnovnošolske učence prava oziroma edina pot.

Po uvodnih pripombah vam v nadaljevanju tega dopisa posredujemo natančnejša stališča k posameznim členom predloga sprememb in dopolnitev zakona.

K 6. in 7. členu:
Glede predloga spremembe zakona, ki spreminja status drugega tujega jezika tako, da ga iz polja izbirnosti umešča med obvezne predmete za vse učence, se nam na sindikatu porajata dve dilemi. S povečanjem števila ur pouka obveznih predmetov (+2 za drugi tuj jezik) se hkrati zmanjšuje obseg ur za obvezne izbirne predmete (sedaj +2/3 na +1). Skupni obseg ur obveznega dela programa tako ne presega današnje obremenitve učencev zadnje triade. Glede na podatke mednarodnih primerjav (Eurydice), ki kažejo, da so slovenski učenci pod evropskim povprečjem obremenitev v obveznem programu (letno število ur pouka obveznega programa), se predlog o zmanjševanju ur za obvezne izbirne predmete zdi nesprejemljiv, saj neposredno zmanjšuje pestrost predmetov, ki se jih učenci lahko učijo v obveznem delu programa. Predvsem pa krči možnost spoznavanja in pridobivanja izkušenj na drugih družboslovno-humanističnih ali naravoslovno-tehničnih področjih. Zato nasprotujemo spremembi zakona, ki zmanjšuje število ur za obvezne izbirne predmete.

Druga dilema se nanaša na ustreznost predlagane sistemske ureditve poučevanja drugega tujega jezika na način, da se dveh tujih jezikov obvezno učijo prav vsi učenci. Obstoječi sistem zagotavlja in spodbuja večjezičnost v osnovni šoli tako, da omogoča učenje prvega tujega jezika od prvega razreda naprej ter hkrati omogoča zgodnje uvajanje drugega tujega jezika, ki se lahko poučuje že od 4. razreda dalje kot neobvezni izbirni predmet. Trenutno se učenci drugega tujega jezika lahko učijo na tri različne načine (OIP, NIP, ID), je pa ravno navedena pestrost ponujenih oblik učenja in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli vir nezadovoljstva učencev (staršev), učiteljev in ravnateljev. Zato je SVIZ že v letu 2015 ministrstvo pozval k ponovnemu premisleku glede ureditve jezikovne politike v osnovni šoli, predvsem k odpravi vseh organizacijskih ovir pri zagotavljanju učenja in poučevanja tujih jezikov vsem osnovnošolcem. Slovenija se uvršča med tiste članice EU, ki jezikovno politiko gradijo na sistemu izbirnosti oziroma zagotavljanju možnosti učenja tujih jezikov in ne na obveznem učenju in poučevanju večjega števila tujih jezikov. Vendar je sistem šibek v točki, ko možnosti učenja tujih jezikov ne zagotavlja prav vsem učencem, ampak jo pogojuje z visokim normativom pri oblikovanju in nadaljnjem obstoju jezikovne skupine v obdobju treh let. To se je kot slabost pokazalo predvsem pri učenju tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta. Zato SVIZ ministrstvu predlaga, da pred sprejemom odločitve o obveznem učenju drugega tujega jezika za vse učence na podlagi pridobljenih izkušenj in analiz učenja in poučevanja tujih jezikov kot neobveznega izbirnega predmeta iz preteklih let poskrbi najprej za izboljšanje pogojev za učenje in poučevanje ter organizacijo obstoječih oblik učenja in poučevanja tujih jezikov (med julijem in oktobrom 2016 je bila izvedena javna razprava o jezikovni politiki. Januarja letos objavljena analiza javne razprave kaže, da so normativi za oblikovanje skupin pri NIP dejansko previsoki, ureditev pa neustrezna). SVIZ skladno z navedenim predlaga, da ministrstvo spremeni obstoječe normative za oblikovanje skupin pri pouku neobveznega izbirnega predmeta drugega tujega jezika, in sicer predvsem, da se zniža normativ za oblikovanje števila skupin za izvedbo pouka neobveznih izbirnih predmetov na šoli ter se zniža spodnji (danes 12 učencev) in zgornji (danes 28 + 2) normativ za oblikovanje skupin pri neobveznem izbirnem predmetu drugi tuj jezik. Tako bo lahko zagotovljeno učenje tujih jezikov tudi učencem na manjših šolah, ki doslej te možnosti niso imeli zaradi previsokih normativov. Učencem in učiteljem, ki so do sedaj delali v velikih heterogenih skupinah pri 28 + 2 učencev, pa bi ta sprememba omogočila, da se bodo lahko drugega ali tretjega tujega jezik učili oz. ga poučevali v manjših, morda celo homogenih skupinah.

Pri učenju in poučevanju ter organizaciji drugega tujega jezika kot obveznega izbirnega predmeta nismo zaznali posebnih težav ali nezadovoljstva učencev in učiteljev, zato predlagamo, da ta oblika ostane, in sicer vsaj toliko časa, da se v praksi preverijo izboljšani pogoji za izvajanje in organizacijo učenja in poučevanja drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta.


K 8. členu:
Kot smo že omenili v uvodu tega dopisa, smo na SVIZ največ pripomb in vprašanj članov in članic prejeli prav glede predlagane nove ureditve razširjenega programa, predvsem t.i. »organiziranih dejavnosti«. Vsi se strinjajo, da v predlogu zakona te vsebine niso jasno opredeljene, ob tem pa se nam na SVIZ zastavljajo nekatera nova, dodatna vprašanja in pomisleki. V nadaljevanju jih tudi nekaj navajamo, od vas pa pričakujemo, da nam boste z dodatnimi pojasnili približali vaš predlog spremembe zakona.

Dejstvo je, da slabe razmere dela in težave z organizacijo oddelkov podaljšanega bivanja (PB) v zadnjih letih naravnost kličejo po spremembi ureditve celotnega razširjenega programa in ne zgolj PB. Težave pri organizaciji oddelkov PB ter delitev ur PB med večje število učiteljev vplivajo na kakovost strokovnega dela v oddelkih PB, ki se že vrsto let znižuje. Že od leta 2007 se znižuje število ur za PB (priznane na podlagi prijav staršev učencev v PB), oddelki se združujejo zaradi sočasnega izvajanja drugih vsebin razširjenega programa (interesnih dejavnosti, neobveznih izbirnih predmetov, dopolnilnega in dodatnega pouka - učenci v času organizacije PB prehajajo iz oddelkov PB v interesne dejavnosti, NIP, dopolnilne ali dodatne ure). Celovitega delovnega mesta oziroma učitelja PB praktično ni več. S prerazporeditvijo ur med večje število učiteljev se ti v oddelkih PB menjujejo dnevno ali tedensko in tako praktično postajajo zgolj 'varnostniki' učencev.

SVIZ je ministrstvo že nekajkrat pozval k iskanju ustreznih rešitev v organizaciji dela v PB, in sicer na način, da se ponovno vzpostavi vsebinski koncept PB kot oblike razširjenega programa ter se zagotovi pogoje za strokovno izvajanje ur PB. Odgovor na naše pozive je predlog besedila zakona, ki po našem trdnem prepričanju ne ponuja potrebnih izboljšav v razširjenem programu. Predvsem pa menimo, da predlagana sprememba razširjenega programa ni ustrezno, predvsem pa ne celostno predstavljena širši oziroma zainteresirani javnosti. Predlagana sprememba 20. člena ZOŠ je neposredno nujno povezana s spremembo Predmetnika za osnovno šolo, ki ga sprejema Strokovni svet za splošno izobraževanje. Iz predmetnika bi tako lahko razbrali tedenski obseg ur za posamezne oblike organiziranih dejavnosti. Sedaj lahko preberemo le, da vse organizirane dejavnosti skupaj (brez popoldanskega varstva) trajajo dnevno največ 2,5 ure. Domnevamo, da imate v mislih t. i. zemeljske ure, torej gre za 150 minut dnevno. Ne vemo pa, ali so to 45-, 50- ali 60-minutne ure za posamezno organizirano dejavnost, in koliko je teh na teden (to določa predmetnik). Ravno tako kot pogrešamo vpogled v nov predmetnik, pogrešamo vpogled v spreminjajoče se normative za osnovno šolo, ki podrobneje določajo obseg učne obveznosti učitelja v organiziranih dejavnosti ter spremenjene elemente za sistemizacijo delovnih mest učiteljev za razširjeni program (t. j. število ur na oddelek za dopolnilni in dodatni pouk, individualne in skupinske pomoči, pevski zbor, interesne dejavnosti, jutranje in popoldansko varstvo ter nenazadnje število ur na oddelek ali na program pri učenju učenja in sprostitveno ustvarjalnih dejavnostih (v nadaljevanju SUD)).

Glede na to, da sprememba zakona odpravlja oddelke PB kot organizacijsko obliko, s tem pa tudi institut učitelja PB, se poraja dilema, ali ste imeli v mislih oblikovanje novega delovnega mesta (npr. »učitelj organiziranih dejavnosti«, ki bo izvajal posamezne oblike organiziranih dejavnosti) ali predvidevate ure zgolj razdeliti med obstoječe učitelje razredne stopnje oziroma učitelje predmetne stopnje. V tem slednjem primeru nas na SVIZ zelo in upravičeno skrbi, kaj bo z učitelji, ki imajo sklenjeno delovno razmerje kot učitelji PB?! Bodo odpuščeni iz poslovnega razloga ukinitve delovnega mesta? V primeru, da organizirane dejavnosti, kot so učenje učenja, SUD in popoldansko varstvo, ne bodo imele matičnega učitelja, menimo, da bo težko zagovarjati, da se v razširjenem delu programa izvajajo strokovno strukturirane vsebine, ki so tudi ustrezno načrtovane. Menimo, da bi lahko na nekatere naše dileme odgovoril sedanji 21. člen zakona (seveda ustrezno spremenjen in dopolnjen tako, da bi opredeljeval strokovne vsebine posameznih oblik organiziranih dejavnosti, t. j. učenje učenja, SUD in popoldanskega varstva, kakor to danes določa za PB). Zato predlagamo (glejte tudi pripombe k 11. členu), da obstoječi 21. člen ZOŠ ustrezno spremenite in dopolnite tako, da bo opredeljeval strokovne vsebine, morebiti celo organizacijo dela posameznih oblik organiziranih dejavnostih, in sicer učenje učenja, SUD in popoldansko varstvo.

Nadalje, zanima nas časovna razmejitev med posameznimi oblikami organiziranih dejavnosti oziroma kakšno organizacijsko shemo (časovno) predlagate glede na vrste organiziranih dejavnosti. ID, DDP, ISP in NIP namreč ostajajo predvidene v času po obveznem delu programa. Ker so vse prostovoljnega značaja, domnevamo, da bo šola sočasno organizirala tudi SUD, kamor bo umestila tiste učence, ki si ne bodo izbrali ali potrebovali ničesar (DDP, ISP). Če je naše razmišljanje pravilno, zato ne vidimo bistvene razlike od današnje organizacije razširjenega programa in PB. S spremembo namreč dobimo le preimenovanje vsebin, organizacijske težave pa bodo ostale. Brez dodatnega zamejevanja vsebin, kakor je predvsem ID (tudi čez sistemizirane ure in tiste financirane v skladu z realizacijo po 81. členu ZOFVI), ne bo mogoče zadržati večine učencev v SUD (ali danes PB). Z velikim številom različnih oblik organiziranih dejavnosti ostaja tudi problematika prepogostega in preobsežnega prehajanja učencev iz ene v drugo dejavnost razširjenega programa, ki so učencem na voljo. Kje se torej skrivata vaša novost in odpravljanje težav organizacije razširjenega programa iz minulih let? Zaskrbljeni smo, da je vaš predlog možno razumeti le kot neposredno zmanjševanje obsega ur strokovno načrtovanega dela z učenci, ko namesto današnjih nekaj ur PB uvajate popoldansko varstvo učencev. Skladno z vsem navedenim vas pozivamo, da javnosti jasno predstavite načrtovane organizacijske sheme razširjenega programa – torej, kako se lahko posamezne oblike organiziranih dejavnosti med seboj prepletajo, podvajajo ali izključujejo. Kako načrtujete zamejiti prepogosta prehajanja učencev med eno in drugo obliko dejavnosti? In kako omejiti prepogosto menjavo učiteljev? Ali načrtujete znižanje normativa za oblikovanje SUD, ki ga v SVIZ razumemo kot novo obliko matične popoldanske skupine oz. kot organizacijsko obliko, v katero se bodo učenci vračali iz drugih dejavnosti? Če želimo preprečiti pogosto menjavo učiteljev v teh skupinah, je potrebno znižanje normativa števila učencev, in sicer zato, da ne bi prihajalo do prepogostega združevanja (po urah) in s tem do zamenjave učitelja.

Nasprotujemo tudi tistemu delu predloga, ki omejuje izvajanje razširjenega programa na popoldanski čas oziroma na čas po zaključku obveznega programa. Razloga za to sta dva: predlog predstavlja neposredno zmanjševanje skupnega obsega razpoložljivih ur za izvajanje dejavnosti razširjenega programa. Dejavnosti, kot so DDP, ISP in NIP (predvsem tuji jezik), zahtevajo veliko zbranosti s strani učencev, kar je po neposrednem rednem pouku zelo težko pričakovati. Zato predlagamo, da se za DDP, ISP ter jezikovni NIP dopusti možnost organiziranja predur. S tako organizacijo bi se razbremenilo tudi popoldanski čas različnih sočasnih oblik organiziranih dejavnosti, učenci bodo večinoma vključeni v SUD brez večjega prehajanja med dejavnostmi, če bodo lahko svojo dejavnost (DDP, ISP, jezikovni NIP) opravili že pred poukom.


K 9. členu:
Kakor izhaja iz našega mnenja k 6. in 7. členu, tudi pri tem členu predlagamo, da se ohrani obveznost šole, da ponudi in zagotavlja izvedbo izbranih neobveznih izbirnih predmetov (tudi dodatnega tujega jezika). Zato se ne strinjamo s predlagano spremembo, ki posamezni šoli pripušča avtonomijo, da sama odloči, katere neobvezne izbirne predmete bo ponudila in izvajala. Menimo, da mora ostati trenutna ureditev, kjer je šola obvezna ponuditi vse neobvezne izbirne predmete, katere od teh pa bo nato izvajala, pa je odvisno od izbire učencev in normativov za organizacijo skupin.

Ne nasprotujemo obveznemu učenju in poučevanju prvega tujega jezika od 1. razreda dalje. Iz prejetih pripomb in mnenj učiteljev je moč razbrati, da učitelji večinoma sprejemajo in podpirajo zgodnje učenje prvega tujega jezika. Izkušnje zadnjih dveh let, odkar je bilo uvedeno neobvezno poučevanje prvega tujega jezika v 1. razredu, kažejo, da se k pouku jezika vpisuje visok delež učencev. Pomembno je tudi dejstvo, da učenci v 1. razredu pri predmetu niso ocenjeni in da se na tuj jezik, tako kot tudi na druge vsebine (predmete), privajajo skozi igro.


K 10. členu:
Ne nasprotujemo predlagani ureditvi, ki dolgoletno tradicijo slovenskih osnovnih šol, povezano z organizacijo in delovanjem otroških in mladinskih pevskih zborov, dviguje na zakonsko raven ter s tem pevskemu zboru v osnovni šoli priznava večjo vlogo, pomembnost in vrednost.


K 11. členu:
Glede na mnenje, podano k 8. členu, predlagamo, da se ohrani tudi vsebina črtanega tretjega odstavka 21. člena oziroma da se le-ta ustrezno pripravi tako, da bo opredeljevala strokovne vsebine, morebiti celo organizacijo dela posameznih oblik organiziranih dejavnostih, in sicer učenje učenja, SUD in popoldansko varstvo.

Ostaja dilema, ali SUD v večjem delu nadomešča današnje oblike dejavnosti v PB kot so ustvarjalno preživljanje prostega časa in sprostitveno dejavnost. Ob predpostavki, da v novem sistemu učenci ne bi v velikem številu prehajali iz dejavnosti v dejavnost, ampak večino časa strukturirano preživeli v SUD, nas zanima, ali bo SUD vseboval tudi vsebine, ki jih šole danes ponujajo kot interesne dejavnosti. Če je temu tako, bi šola lahko imela več oddelkov SUD, vendar bi morala ponujati manj interesnih dejavnosti (predvsem tistih nesistemiziranih).


K 16. členu:
Ne nasprotujemo predlagani omejitvi izvedbe največ treh šol v naravi za posamezno generacijo učencev. Po našem mnenju se s to ureditvijo zagotavlja enak standard za vse osnovnošolce, ki jim ga je dolžna nuditi osnovna šola. S tem se odpravlja tako razlikovanje med učenci glede na socialno-ekonomski položaj družin, iz katerih šolarji prihajajo, kakor tudi razlikovanje med posameznimi osnovnimi šolami, ki se nahajajo v ekonomsko bogatejših regijah ali mestnih šolah ter tistih iz ekonomsko revnejših regij v Sloveniji.


K 20. členu.
Ne nasprotujemo, a hkrati predlagamo, da ministrstvo razmisli o možnosti, da se v normativih in standardih za osnovno šolo uredi normativ za šolske kuhinje tudi za druge obroke (zajtrk, kosilo), če jih šolska kuhinja zagotavlja. Dejstvo je, da je osnovnih šol s kuhinjo, ki zagotavljajo več dnevnih obrokov (ne le normirane malice), vse več, zato se nam zdi pomembno in potrebno, da ministrstvo poskrbi za ustrezno sistemsko ureditev v veljavnem predpisu.


K 22. in 23. členu:
Ne nasprotujemo predlaganim spremembam pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), ki prinašajo preverjanje znanja ob zaključku prve triade in vrednotenje dosežkov učencev v 6. in 9. razredu. Po našem mnenju predlogi sprememb zakona sledijo opravljeni javni razpravi o nadaljnjem razvoju NPZ v jeseni 2015 ter predlogu modela NPZ, ki ga je ministrstvo predstavnikom SVIZ predstavilo februarja 2016. SVIZ je vrednotenje NPZ v 6. in (takrat) v 8. razredu predlagal že ob spremembi zakona leta 2011, z namenom, da bodo učenci resneje pristopili k opravljanju NPZ.


Vlaganje v izobraževanje je investicija v našo skupno, boljšo prihodnost. Zato je pomembno, da se ta cilj nenehno zasleduje, tudi tako, da se sprejema prave odločitve in prioritete. Zato, spoštovana gospa ministrica, vas pozivamo, da še enkrat opravite resen premislek glede uvajanja nekaterih sistemskih novosti v osnovnošolsko izobraževanje, saj se zdijo nekatere tokrat predlagane posamezne rešitve še nedomišljene in nedorečene. Ne želimo si, da bi to bila še ena v vrsti zakonskih novel, ki našim otrokom ponovno samo jemlje, učiteljem in šolam pa nalaga. Verjamemo, da boste kot ministrica za izobraževanje skupaj s sodelavci znali sprejeti prave odločitve.



S spoštovanjem.

 

Branimir Štrukelj,	Jelka Velički,
glavni tajnik SVIZ Slovenije	predsednica GO SVIZ Slovenije