Tudi v Ormožu odločno o zahtevah
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) v sklopu kampanje »Zakaj je izobraževalno delo vredno manj?« z novembrskimi shodi po območnih odborih sindikata odločno nadaljujemo boj za izboljšanje plač učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so dokazano plačani slabše kot zaposleni z isto stopnjo izobrazbe v drugih primerljivih poklicih.
Po prvih treh shodih, ki so bili izpeljani doslej s članicami in člani območnih odborov Kranj, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka, Novo mesto, Bela krajina in Posavje ter Celje, Velenje, Koroška, Zasavje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Slovenska Bistrica, so 16. novembra 2017 v Ormož na shod prišli članice in člani z območnih odborov SVIZ Ptuj, Lenart, Ormož in Pomurje. Zbralo se nas je več kot 200 članic in članov sindikata.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je tudi tokrat zbranim predstavil zahteve, ki so bile pred mesecem dni poslane na vlado. Te vključujejo takojšnjo zahtevo po zvišanju osnovnih plač zaposlenih v celotni izobraževalni vertikali ter ustreznejše vrednotenje učiteljskega poklica, primerljivo z ostalimi poklici v javnem sektorju. Izpostavil je, da smo se do sedaj z oblastjo pogajali in pogovarjali, a uspeli nismo mi, pač pa zgolj tisti, ki so se podali v stavko – kot denimo policisti, ki več mesecev niso izvajali polnega nadzora na cestah. »Mi smo v bistveno težjem položaju,« je opozoril glavni tajnik. Učiteljice in učitelji pri boju za naše plače ne moremo namreč kaznovati otrok, ki nam niso nič storili in za katere, sploh tiste iz socialno šibkejših družin, je javno šolstvo edina možnost za njihov uspeh. Prav tako ne moremo kaznovati njihovih staršev, ki se skozi življenje marsikdaj prebijajo še težje kot mi, ki si ne morejo privoščiti plačevanja tečajev, inštrukcij in zasebnih šol. »Naša dejanja morajo biti kratka, odločna in splošna. Ko se ustavi vse v tej državi, celotni izobraževalni sistem, ko gremo tisoči v Ljubljano pred stavbo vlade, se bomo lahko pogovarjali kot enaki z enakimi. Pred tem ne bomo dosegli nič,« je poudaril.
Varčevanje na izobraževanju je velik nesmisel in ogromna škoda za družbo. Ravno obraten pristop – pripisovanje strateškega pomena izobraževanju – omogoča razvoj države in družbe kot celote. Ne smemo si začrtati usode, kot so ji jo vzhodnoevropske države, na primer Romunija ali Srbija. Tam je učiteljem in učiteljicam veliko težje, svojih zahtev niso enotno zastopali in so bili zato preslišani. Kreniti moramo po poti držav, kjer so oblasti dojele sporočilo izobraževalcev in izobraževalk ter šolstvu namenile višja sredstva in s tem zagotovila nemoteno, kakovostno pedagoško delo. V Angliji so sindikati pred kratkim izborili ukinitev socialne kapice, ki jo je uvedla konservativna vlada Therese May, in dosegli petodstotno zvišanje sredstev v prihajajočem letu. Pokazali so, da je mogoče! Tudi mi imamo vse možnosti, da skupaj izrazimo nezadovoljstvo nad lastnim vse bolj marginaliziranim položajem in dosežemo uresničitev zahtev, je navedel glavni tajnik.
In odločno zaključil: »Tisti, ki mi očitajo, da vas hujskam, da vas podpihujem, imajo prav! Mi smo del nekega prebujanja, gibanja, po tej dolgi uničujoči krizi, ki smo jo nosili tako v javnem kot zasebnem sektorju, kjer so delavke in delavci izgubljali delovna mesta, da je kapital lahko ohranjal svoje mesto.«
Stanislav Bezjak, predsednik OO SVIZ Ormož, je povzel dogajanje in zbrane pozval, k uresničitvi pomembne naloge, ki nas zavezuje, da svojim kolegom in kolegicam predamo sporočilo, jih seznanimo z dogajanjem in pridobimo njihovo podporo v skupnem boju. Posebno se moramo posvetiti delu s starši in jim zagotoviti, da to ni stavka proti njihovim otrokom, temveč bodo od slednje ti lahko samo pridobili. »Če bomo enotni, bodo naši predstavniki lažje, bolj suvereno in z večjo možnostjo za uspeh, tudi zastopali naš glas na pogajanjih z vlado.«
Izobraževanje je praktično zadnji del javnega sektorja, kjer so čistilke, sekretarji, kuharji, hišniki še del javnega sektorja. Tudi oni pomagajo zagotavljati visoko kakovost pedagoškega dela. Prav zaradi tega smo večini v plačni skupini J letos poleti uspeli zagotoviti dodatno plačo v letu. Splodletelo nam je le pri skupini čistilcev in čistilk, kjer nas je vlada postavila pred prisilno izbiro ukinitve njihovih delovnih mest ali znižanja plač, kjer smo izbrali slednje. Z ohranitvijo delovnim mest se pravzaprav lahko borimo dalje, za izboljšanje njihovega položaja in poštenega plačila za delo, ki marsikje ne dosega niti minimalne plače. Ker kot sindikat ne moremo spreminjati zakonodaje, ki določa kriterije minimalne plače, predlagamo, da stavkovnim zahtevam dodamo tudi zahtevo, da se zlasti čistilkam in čistilcem izplača bistveno višji regres kot doslej.
Glavni tajnik SVIZ je na koncu srečanja pozval k premisleku o stavki ter ponovno opozoril na starše otrok, ki obiskujejo naše šole, predvsem na tiste starše, ki so v deprivilegiranem socialno-ekonomskem položaju in ki svojim otrokom ne morejo privoščiti plačevanja tečajev, inštrukcij ali zasebnih šol. Otroci iz družin, kjer imajo starši nizko izobrazbo, ostanejo sčasoma v zaostanku. Če kdo razume vlogo učiteljev in pomen kakovostnega javnega šolstva, so to ravno ti starši.
