Tveganja v avdiovizualnem sektorju
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je s svojo predstavnico junija letos v Bruslju sodeloval na delavnici o predstavitvi orodij OiRA, ki jih je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu s partnerji razvila za izvajanje ocene tveganj na delovnem mestu. Osrednja pozornost je bila namenjena oblikovanju ocene tveganj v avdiovizualni produkciji. V okviru dogodka se je Neja Škulj, strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve, udeležila tudi letnega srečanja o socialnem dialogu v avdiovizualnem sektorju.
Orodja OiRA za ocenjevanje tveganj pri delu
Predstavnica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) Julia Flintrop je zbranim 11. 6. 2025 predstavila delo agencije, ki obstaja od leta 1996. Delo agencije je zlasti zbiranje, analiza in seznanjanje z informacijami o tveganjih na delovnem mestu, pripravlja pa tudi kampanje ozaveščanja in zagotavlja podporo pri oblikovanju politik in praks za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu.
Spregovorila je o orodjih OiRA (Online interactive Risk Assessment), ki jih je agencija (skupaj s partnerji EU v sektorskem socialnem dialogu) razvila v pomoč mikro in malim podjetjem, da lahko ocenijo tveganja. Manjša podjetja (in v javnem sektorju manjši zavodi) namreč pogosto nimajo kadra in znanja, da bi lahko poskrbela za oceno tveganj in se jim izognila. Glavni koraki, ki jim je treba slediti pri pripravi ocene tveganj za posamezna delovna mesta, so:
- opredelitev nevarnosti
- ugotavljanje, kdo bi lahko bil ogrožen in kako
- ocena tveganj in ustreznosti obstoječih ukrepov
- odločitev o tem, katere preventivne ukrepe je treba sprejeti
- zapis pomembnih ugotovitev in izvedba preventivnih ukrepov
- spremljanje in pregled
Julia Filintrop je povedala, da nacionalna orodja za oceno tveganj pripravijo resorna ministrstva držav članic. Slovensko spletno aplikacijo za ocenjevanje tveganj pri delu učitelja je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo - dostopna je tukaj.
Spletna aplikacija za oceno tveganj v avdiovizualnem sektorju
V nadaljevanju dogodka je bila predstavljena spletna aplikacija za oceno tveganj v avdiovizualnem sektorju – za avdiovizualne produkcije. Želja je bila posodobiti orodje EU OiRA za avdiovizualne produkcije, ob upoštevanju sprememb v načinu produkcije, dolgoročnih vplivov pandemije covida-19 ter novih oziroma spremenjenih predpisov. Po zaključku postopka pregleda bo orodje EU OiRA posodobljeno in objavljeno na spletni storitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).
Namestnica generalnega sekretarja Mednarodne zveze igralcev (International Federation of Actors, FIA) Dearbhal Murphy je predstavila orodje OiRA za avdiovizualni sektor in povedala, da sta bili pripravljeni dve orodji ocene tveganj, in sicer ena za produkcijo, druga za lokacije. Trenutno sicer še nista prevedeni v slovenski jezik, na voljo pa sta v angleščini – klik.
Prisotni so zatem predstavili, kako se ocenjuje tveganja, kako se jih naslavlja in katere preventivne ukrepe sprejemajo v avdiovizualnem sektorju v posameznih državah. V Belgiji orodja OiRA prevajajo v francoski in nizozemski jezik, pri čemer sodelujejo socialni partnerji in strokovnjaki za zdravje in varstvo pri delu na ministrstvu za delo, pripravili so tudi belgijski pripomoček za psihosocialna tveganja. Poudarili so, da mora biti varnost pri delu del službe, prvi korak mora biti prepoznavanje tveganj. V Belgiji so v avdiovizualnem sektorju zaznali, da imajo učitelji, ki poučujejo igro, pomisleke, da bi lahko opozarjanje na tveganje krnilo umetniško svobodo. Drugi navzoči so potrdili, da je enako tudi v skoraj vseh drugih državah (na Irskem, Češkem, Islandiji, v Estoniji, Nemčiji …). V Nemčiji imajo oblikovana svoja orodja za oceno tveganj – imajo jih zavarovalnice – in če produkcija ocene tveganj ne opravi, a pride do škodnega dogodka, produkcija odgovarja za škodo.
Kot glavni izzivi ocenjevanja tveganj v avdiovizualnem sektorju so bili zaznani pomanjkanje časa, sredstev in znanja. Zlasti je bilo ugotovljeno, da se premalo naslavlja psihosocialno tveganje. Produkcije imajo omejena sredstva, zato so pogosti 60-urni delovni tedni, kar je težko psihološko breme za vse sodelujoče.
V sekcijsko razvitejših državah imajo delovno mesto koordinatorja intimnih prizorov, ki mora npr. v Franciji biti prisoten na produkciji, če zanj prosi umetnik, pa čeprav so tovrstna tveganja ocenjena kot nizka. Od septembra bodo v Franciji mogoča tudi izobraževanja za koordinatorja intimnih prizorov. V Belgiji je skupnost režiserk pred nekaj leti zahtevala koordinatorja za intimne prizore, ni pa izobraževanja za to delovno mesto. Na Češkem imajo dva certificirana koordinatorja za intimne prizore (izobražena v ZDA), ki ju najemajo v filmski industriji, v gledališčih pa ne, mlajši producenti si želijo tovrstnih treningov; na Islandiji v zakonodaji to delovno mesto ni predpisano, ga pa gledališča in zaposleni želijo in zahtevajo.
Evropa – celina umetne inteligence
Srečanje v Bruslju se je 12. 6. 2025 v organizaciji Evropske komisije nadaljevalo z letnim sestankom sektorskega socialnega dialoga v avdiovizualnemu sektorju (Sectoral Social Dialogue Committee for Audiovisual Plenary Meeting). Predstavniki Evropske komisije so spregovorili o digitalnem prehodu in izzivih, ki ga spremljajo – predvsem o spletni (ne)varnosti, dezinformacijah, umetni inteligenci. Prisotni predstavniki delavcev so izrazili razočaranje, da tveganja, ki jih za umetniški sektor prinaša umetna inteligenca (zloraba glasu in podobe umetnikov ipd., kdo je odgovoren za to, kakšno nadomestilo prejmejo oškodovani in od koga, vsebine, pripravljene s strani UI in ne novinarjev ali raziskovalcev), niso dovolj naslovljena in da Evropska komisija trenutno za tovrstna tveganja še nima predvidenih rešitev. Predstavljen je bil Akt o umetni inteligenci (AI Act), ki tovrstnih tveganj ne naslavlja (saj je to materija Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu iz leta 2019, ki sicer tega ne ureja), je pa besedilo tega dokumenta plod pogajanj različnih akterjev (zlasti ustvarjalcev AI aplikacij), saj se bodo kompromisnih rešitev (po presoji Evropske komisije) bolj držali. Vprašanje, ki se poraja, je, kako regulirati tovrstno tehnologijo, zlasti z željo po konkurenčnosti EU (s Kitajsko in ZDA).
Predstavnik Evropske komisije je predstavil t. i. »Načrt za celino umetne inteligence« (AI Continent Action Plan), saj si EU želi postati globalni vodja na področju umetne inteligence – vodilna celina na področju, trenutno je v EU več inženirjev umetne inteligence kot v ZDA. Gre za načrt, s katerim si EU prizadeva postati globalni akter na področju umetne inteligence in v katerem so opredeljeni ukrepi na petih osrednjih področjih: razvoj računalniške in podatkovne infrastrukture (vključno z AI tovarnami in gigatovarnami), izboljšanje dostopa do podatkov prek strategije Data Union, pospešitev uporabe umetne inteligence v strateških sektorjih, krepitev znanj in kadrov prek pobud (npr. AI Skills Academy) ter poenostavitev regulativnega okvira, zlasti v povezavi z Aktom o umetni inteligenci. Načrt predvideva sodelovanje med institucijami EU, državami članicami, industrijo in raziskovalnim sektorjem. Trenutno osredotočenje projektov EK v zvezi z AI je bil torej v industriji, brez socialnega dialoga (vključeni so bili start-upi, razvijalci AI, brez predstavnikov delavcev), kar je Združenje igralcev ocenilo za neustrezen, pomanjkljiv pristop.
Rešitve za tveganja v avdiovizualnem sektorju
Posamezne države so zgoraj opredeljena tveganja v avdiovizualnem sektorju že naslovile bolj konkretno. Estonsko avtorsko pravo predpisuje, da podjetje brez dovoljenja združenja igralcev ne sme uporabiti posnetka, ustvarjenega s pomočjo umetne inteligence. V Nemčiji so Nemška zveza filmskih producentov (Produktionsallianz), sindikat igralcev BFFS in sindikat ver.di dosegli sklenitev kolektivne pogodbe o uporabi generativne umetne inteligence (UI) v filmski produkciji. Ta je začela veljati 1. marca 2025 in določa jasna pravila glede preglednosti, soglasja in finančnega nadomestila pri uporabi digitalnih dvojnic igralcev, ustvarjenih z generativno UI. Ključni elementi kolektivne pogodbe obsegajo:
- Soglasje in preglednost: Digitalne replike igralcev ni dovoljeno uporabiti brez njihovega izrecnega soglasja. Producenti morajo igralcem zagotoviti popolno preglednost glede uporabe UI, prav tako morajo biti o uporabi umetne inteligence pri nastajanju produkta informirani uporabniki.
- Nadomestilo: Igralci bodo za prizore, ustvarjene z UI, prejeli nadomestilo.
- Omejitve uporabe: Uporaba digitalnih replik ni dovoljena v projektih zunaj prvotne produkcije, razen če se sklene ločeno pisno soglasje in dogovor o plačilu.
Ta kolektivni dogovor nadgrajuje že obstoječo pravno zaščito igralcev v Nemčiji, kot so avtorske pravice nastopajočih umetnikov, pravica do lastne podobe in zasebnosti. Vsebinsko se dogovor opira na podobna določila ameriškega sporazuma SAG-AFTRA. Dogovor je korak naprej k odgovorni rabi tehnologije umetne inteligence, ki bo filmsko ustvarjanje podpirala, ne pa nadomestila človeške ustvarjalnosti.
Poleg tega so bili s strani Evropske komisije predstavljeni izzivi, s katerimi se sooča kulturni sektor znotraj EU - pomanjkanje usklajene strategije EU za kulturo, vedno pogostejši posegi v svobodo govora, ni posebnih smernic EU glede varstva dediščine itd. Izpostavili so, da so seznanjeni z zaskrbljenostjo igralcev glede generativne UI, da pa ima komisija ozek mandat.
Odnos Evropejcev do kulture
V okviru srečanja so bile predstavljene še ugotovitve raziskave o odnosu Evropejcev do kulture, med drugim je bilo izpostavljeno zlasti, da se 87 odstotkov vprašanih strinja, da bi morali imeti kultura in kulturna izmenjava zelo pomembno mesto v EU, podobno visok odstotek vprašanih meni tudi, da je kultura pomembna za zdravo demokracijo.
Predstavljen je bil tudi Okvir ukrepov za enakost spolov (Framework of actions on gender equality), ki je bil pripravljen v okviru Socialnega dialoga EU in v avdiovizualnem sektorju, formalno je bil sprejet oktobra 2011. Gre za skupno zavezo evropskih socialnih partnerjev k spodbujanju enakosti spolov na delovnem mestu prek praktičnih ukrepov in izmenjave dobrih praks, z osredotočenjem na enako plačilo, uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter odpravo stereotipov. Leta 2023 je bilo dodano novo poglavje, ki vključuje preprečevanje nadlegovanja in spolnega nadlegovanja. Kljub temu, da ne gre za pravno zavezujoč akt, ima slednji politično težo in temelji na sodelovanju med sindikati in delodajalci. Namen okvira je pomagati organizacijam ustvariti vključujoče, varno in pravično delovno okolje za vse, z rednim spremljanjem napredka in izvajanjem konkretnih ukrepov. Okvirni ukrepi zajemajo priporočila na ključnih področjih: vloga spolov pri delu, enako plačilo, enakopravna zastopanost pri odločanju, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter splošno prilagajanje praks delodajalcev .
Predstavniki Madžarske in Romunije so med izzivi za prihodnost izpostavili, da se v EU vzpenja desni populizem, ki javnim medijem očita, da so propagandni. Dogajanje pomembno vpliva na novinarje, raziskovalnih novinarjev skorajda ni več. EU bi morala zagotoviti neodvisno orodje, ki bi zagotavljalo pluralizem medijev, svobodo govora, raznolikost, neodvisnost, svobodo informacij. Z rezi sredstev za javno službo (javne medije) so soočeni tudi na Slovaškem in v Belgiji.