Tveganja za zdaj presegajo koristi

Inštitut Brookings, ki ima sedež v Washingtonu in je eden od najstarejših in najuglednejših raziskovalnih inštitutov na svetu, je v teh dneh objavil ugotovitve novega poročila z naslovom Nova usmeritev za učence in dijake v svetu umetne inteligence: biti uspešen, pripravljen in zaščiten.

_{* Naslovna fotografija je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.} 

Poročilo temelji na enoletni globalni raziskavi, v kateri so sodelovali učenci in dijaki, učitelji, starši, vodstva vzgojno-izobraževalnih ustanov ter odločevalci in strokovnjaki iz več kot 50 držav, ter dodatno na več kot 400 študijah s področja uporabe generativne umetne inteligence. Četudi Slovenija v raziskavo ni bila vključena, je pomembno poudariti, da gre za globalno kvalitativno študijo, ki ni temeljila na reprezentativnem vzorcu posameznih držav, ugotovitve poročila pa zato niso vezane na specifične nacionalne politike, temveč opisujejo širše trende in tveganja, ki so relevantna tudi za slovenski vzgojno-izobraževalni prostor.

Inštitut Brookings je eden najstarejših in najuglednejših neodvisnih raziskovalnih inštitutov na svetu. Sedež ima v Washingtonu, ZDA, ustanovljen pa je bil leta 1916. Znotraj inštituta deluje tudi Center za univerzalno izobraževanje (Center for Universal Education), ki se osredotoča na kakovostno, pravično in vključujoče izobraževanje na globalni ravni. Center povezuje raziskave, prakso in oblikovanje politik ter obravnava tudi vpliv novih tehnologij – vključno z umetno inteligenco – na izobraževanje otrok in mladih.

Raziskovalci Centra za univerzalno izobraževanje, ki deluje pod okriljem inštituta Brookings, so preučevali, kako generativna umetna inteligenca že vpliva na učenje v šoli in zunaj nje, in poudarili, da to pogosto poteka brez jasnih pravil, varovalk ali ustreznih usmeritev. Kot ugotavljajo, lahko umetna inteligenca učenje sicer podpre, a le če je proces premišljeno zasnovan in temelji na dobri pedagogiki. Nenadzorovana raba pa lahko škoduje kognitivnemu, socialnemu in čustvenemu razvoju učencev in dijakov. Avtorji poročila opozarjajo na tveganja, povezana z varnostjo in zasebnostjo, na upadanje zaupanja v izobraževanje, vse večjo odvisnost od tehnologije in nevarnost, da se lahko neenakosti med posamezniki še poglobijo. Na trenutni stopnji razvoja, opozarjajo avtorji študije, tveganja uporabe generativne umetne inteligence v izobraževanju otrok presegajo njene koristi. Tako je predvsem zato, ker se tveganja umetne inteligence po svoji naravi razlikujejo od njenih koristi – posegajo namreč v temeljni razvoj otrok in lahko preprečijo, da bi se koristi uporabe umetne inteligence lahko sploh pokazale. Vse omenjeno, kot spremljamo sindikati v izobraževanju, zgolj pritrjuje pomislekom, ki jih učiteljice in učitelji po Evropi izpostavljajo že dlje časa.

Orodja umetne inteligence vse hitreje vstopajo v učilnice in vsakdanje življenje učencev in dijakov, učiteljice in učitelji pa opozarjajo na pomanjkanje usposabljanja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter odsotnost jasnih smernic na tem področju s strani odločevalcev. Obenem številni učenci in dijaki generativno umetno inteligenco množično uporabljajo zunaj šole, pogosto brez ustrezne podpore. Pripravljavci poročila zato oblikovalce politik, šolsko oblast, ponudnike tehnologije in socialne partnerje pozivajo k takojšnjemu ukrepanju – poudarjajo, da je učencem in dijakom nujno zagotavljati kakovostno poučevanje in jih ustrezno zaščititi.  

Kot poudarja Evropski odbor za izobraževanje (ETUCE), katerega del je tudi naš sindikat, se  mora vsaka razprava o umetni inteligenci v izobraževanju začeti pri poklicni avtonomiji učiteljev, v močnem socialnem dialogu ter varnem in spodbudnem učnem okolju. Tehnologija mora poučevanje in učenje podpirati, ne pa ju ogrožati.

Ob objavi poročila so raziskovalci poudarili, da še ni prepozno, da spremenimo smer uvajanja umetne inteligence: »Umetna inteligenca na učence in dijake lahko vpliva pozitivno ali negativno, odvisno pač od tega, kako se uporablja. Vsi moramo odgovorno prispevati k temu, da bo umetna inteligenca učenje in razvoj mladih obogatila, ne zavrla.« Dobro zasnovana orodja in platforme umetne inteligence lahko učencem in dijakom prinesejo številne učne koristi, če so uporabljene kot del celostnega, pedagoško utemeljenega pristopa. Pretirana odvisnost od orodij in platform umetne inteligence lahko ogrozi temeljno zmožnost učenja otrok in mladih. Ta tveganja lahko vplivajo na njihovo sposobnost učenja, socialno in čustveno dobrobit, odnose zaupanja z učitelji in vrstniki ter na njihovo varnost in zasebnost.

V luči zapisanega so avtorji poročila predlagali t. i. tri stebre ukrepanja, in sicer: biti uspešen, pripraviti se, zaščititi se. V okviru vsakega od stebrov so oblikovali priporočila za vlade, tehnološka podjetja, odločevalce v izobraževanju, družine in vse, ki so povezani s področjem umetne inteligence v izobraževanju. Med drugim izpostavljajo, da je treba:

-  preoblikovati izobraževalne izkušnje v šolah;

-  soustvarjati izobraževalna orodja umetne inteligence skupaj z učitelji, učenci in dijaki, starši ter skupnostjo;

-  uporabljati orodja umetne inteligence, ki učijo, ne zgolj naštevajo podatke;

-   izvajati raziskave o učenju in razvoju otrok v svetu umetne inteligence;

-  spodbujati celostno pismenost na področju umetne inteligence;

-  usposobiti učitelje za poučevanje z umetno inteligenco in o njej;

- oblikovati jasno vizijo etične rabe umetne inteligence, ki v središče postavlja človekovo avtonomijo;

- zagotoviti inovativne finančne pristope za zmanjševanje razkoraka pri dostopu do umetne inteligence;

-  preprečiti odvisnost od zasvojenosti in oblikovati platforme, namenjene skrbi za duševno zdravje otrok in mladih;

- vzpostaviti celostne regulativne okvire za umetno inteligenco v izobraževanju;

-   priskrbeti opremo, ki omogoča zasebnost in varnost učencev in dijakov;

-   podpreti družine pri uporabi umetne inteligence v domačem okolju.

 

 

 

Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani inštituta Brookings – tukaj.