Učitelji v Evropi: kariera, razvoj in dobrobit

Na enoti Eurydice Slovenija so oktobra pripravili nacionalne poudarke poročila Eurydice o učiteljih v Evropi, celotna študija Učitelji v Evropi: Kariera, razvoj in dobrobit je sicer izšla marca letos.

Pri Eurydice poudarjajo, da imajo učitelji zelo pomembno, če ne najpomembnejšo vlogo v učnem procesu, ki bi moral biti plodna izkušnja za vse učence. To se je, kot izpostavljajo, še toliko pokazalo bolj v času pandemije in hitrega prehoda na šolanje na daljavo. Po eni strani se vloga učiteljev spreminja, saj se je treba ustrezno odzivati na vedno nove zahteve in pričakovanja ter seveda sprejemati povezane odgovornosti, po drugi strani pa se že nekaj let poglablja kriza učiteljskega poklica. Nacionalni in evropski oblikovalci politik iščejo rešitve, s katerimi želijo ublažiti učinke pomanjkanja učiteljev in ohranjati visoke standarde kakovosti poučevanja.

 

_{V poročilu Eurydice so obravnavani učitelji v nižje sekundarnem izobraževanju (ISCED 2 ali tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v programu osnovne šole). Poročilo je strokovna podlaga za z dokazi podprto pripravo reform in nadaljnjo razpravo, saj so v njem zbrane informacije tako o politikah kot o praksah. Podatki Eurydice o nacionalnih zakonodajnih dokumentih so združeni s podatki mednarodne raziskave OECD o učenju in poučevanju (TALIS), in sicer o delu učiteljev v praksi in njihovih občutjih. Pri pripravi poročila je sodelovalo 27 držav članic EU ter Združeno kraljestvo, Albanija, Bosna in Hercegovina, Švica, Islandija, Črna gora, Severna Makedonija, Norveška, Srbija in Turčija.}

Iz študije Učitelji v Evropi: Kariera, razvoj in dobrobit med drugim izhaja, da učiteljski poklic v Evropi izgublja privlačnost. Govori se o tako imenovani poklicni krizi, ki se kaže v pomanjkanju in/ali presežku učiteljev, staranju populacije učiteljev ter premajhnemu vpisu v začetno izobraževanje učiteljev in opuščanju poklica. Slovenija je v skupini poleg Malte, Slovaške, Finske in Bosne Hercegovine, ki niso poročale o pomanjkanju ali presežku učiteljev. V Sloveniji tudi ne beležimo upada vpisa ali povečanega izpisa iz začetnega izobraževanja učiteljev in/ali opuščanja poklica. V Sloveniji smo prepoznali predvsem izziv staranja populacije učiteljev.

Kot dejavnike, ki pomembno vplivajo na privlačnost poklica, je študija Učitelji v Evropi: Kariera, razvoj in dobrobit prepoznala delovne pogoje, tip delovnega razmerja, plače in upokojitveno starost učiteljev. Zaposlitev V Evropi vstopajo kvalificirani učitelji praviloma v delovno razmerje po treh tipih pogodb, ki učiteljem zagotavljajo različne stopnje varnosti in statusa. To so pogodbe o delovnem razmerju, po katerih imajo učitelji: status zaposlenega po splošni zakonodaji o delovnih razmerjih, status javnega uslužbenca (public employee) ali status državnega uradnika (civil servant).

Po podatkih raziskave TALIS 2018 je na ravni EU v povprečju več kot 80 odstotkov učiteljev zaposlenih za nedoločen čas. Slovenija je z 91 odstotki zaposlenih za nedoločen čas nad povprečjem EU. Vseeno ostaja v evropskih državah eden na pet učiteljev zaposlen za določen čas in to praviloma kratkotrajno (eno šolsko leto ali manj). Po podatkih OECD (2020) je pomembno več mladih učiteljev, ki sklenejo pogodbo za določen čas, kot njihovih starejših kolegov. Na ravni EU je eden od treh učiteljev (to je 33 odstotkov), mlajših od 35 let, zaposlen po pogodbi za določen čas, v Sloveniji je ta delež celo 44.

Podatki o razmerju med plačami in zadovoljstvom s plačo v raziskavi TALIS 2018 kažejo, da je na ravni EU samo 37,8 odstotka učiteljev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s plačo, pri čemer je ta odstotek nižji od 30 v več državah. Obstajajo pomembne razlike med plačami učiteljev v vzhodni Evropi in učiteljev v preostali Evropi, vendar je treba pri tej oceni obvezno upoštevati letno neto dejansko plačo glede na državni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca in s tem na ekonomsko ozadje posamezne države. V skupini tako imenovanih vzhodnoevropskih držav, samo v Sloveniji in Romuniji plače učiteljev niso nižje od BDP na prebivalca. 4 V državah, v katerih je povprečna letna bruto dejanska plača višja od BDP na prebivalca, so učitelji različno zadovoljni s plačami. V Sloveniji manj učiteljev, kot je povprečje EU, meni, da je njihova plača zadovoljiva, kljub pozitivni razliki med BDP in plačo. To je lahko povezano s počasnim kariernim napredovanjem. V Sloveniji so plače učiteljev v zadnjih 10 letih (od gospodarske krize 2009) stagnirale. Napredovanje v višji plačni razred je bilo v letih 2011 in 2012 zamaknjeno in v letih 2013 in 2014 celo zamrznjeno. Zakonsko določena plača za mlade učitelje se je v 2016/2017 glede na 2009/2010 dejansko zmanjšala.

V večini evropskih sistemov izobraževanja (16) je uradna upokojitvena starost učiteljev v nižjem sekundarnem izobraževanju tako za moške kot ženske 65 let. Tako je tudi v Sloveniji. V 13 sistemih je upokojitvena starost višja in v 9 nižja. V državah, kjer je trenutno upokojitvena starost določena nižje, načrtujejo postopno povečanje starosti v prihodnjem obdobju. Iz podatkov je razvidno, da so v več državah zmanjšali ali celo ukinili razliko med upokojitveno starostjo za moške in upokojitveno starostjo za ženske. Zadovoljstvo nad povprečjem EU/ place nad BDP na prebivalca Zadovoljstvo pod povprečjem EU/place pod BDP na prebivalca EU (37.8) 5 Karierne možnosti učiteljev so lahko pomemben motivacijski dejavnik, ki jih spodbuja, da razvijajo svoje spretnosti in tako zagotavljajo kakovostno poučevanje. V 24 evropskih sistemih izobraževanja je karierna struktura organizirana večnivojsko, pri čemer so za vsak nivo določene raven kompetence, naloge, vloge in/ali hierarhična razmerja; v 18 sistemih je karierna struktura organizirana na enem nivoju, to je povišanju plače. V slednji strukturi učitelji lahko pridobivajo izkušnje in prevzemajo naloge in odgovornosti, vendar se pri tem ne stopajo na novo raven karierne lestvice. V sistemih z večnivojsko karierno strukturo morajo učitelji izpolnjevati različne zahteve, če želijo napredovati. V dveh tretjinah takšnih sistemov pri napredovanju upoštevajo delovno dobo. V več kot polovici upoštevajo tudi stalni profesionalni razvoj in v dveh tretjinah sistemov tudi oceno dela. V več kot tretjini za napredovanje upoštevajo vse tri elemente, tudi v Sloveniji. Za več podatkov – klik: nacionalni poudarki poročila Eurydice o učiteljih v Evropi.