Ulica je bila polna!

Sindikati, člani Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, so v torek, 20. junija, ob 13. uri pred sedežem vlade organizirali protestni shod pod geslom »Skupaj za skupino J in ostale najslabše plačane v javnem sektorju«. Kot so dan pred shodom glede razlogov za vnovični protest pojasnili predstavniki KSJS, vladni predlog selektivnega zviševanja plač na delovnih mestih z zahtevano visokošolsko izobrazbo zgolj povečuje anomalije, obenem pa posega po sredstvih, ki bi morala biti namenjena najnižje plačanim delovnim mestom. »Če se hočemo izogniti konfliktom med posameznimi dejavnostmi in poklici, moramo pravočasno končati pogajanja za najslabše plačane zaposlene,« je pojasnil predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

Zbrani na protestnem shodu so tako jasno, glasno in množično zahtevali od vlade, da s sindikati v pogajanjih o odpravi plačnih anomalij najprej podpiše dogovor za javne uslužbence iz plačne skupine J in druge zaposlene do vključno 26. plačnega razreda, šele za tem pa bi pogajalci nadaljevali z odpravo preostalih anomalij. KSJS ocenjuje, da bi s takšnim dvostopenjskim postopkom omogočili uresničitev lanskega dogovora, po katerem bi se plače najslabše plačanih javnih uslužbencev lahko zvišale že s 1. julijem letos.

Na protestnem shodu, na katerem se je zbralo med 2.500 in 3.000 udeležencev, so z ramo ob rami stali čistilke, kuharice, hišniki, kurjači, tajnice, vozniki in drugi zaposleni iz plačne skupine J, pomočnice vzgojiteljic, medicinske sestre, bolničarji, negovalci, sodni zapisnikarji, tehnično osebje policije, mehaniki, skladiščniki, odrski in scenski delavci, arhivski, muzejski in restavratorski tehniki …, kakor tudi številni bolje plačani zaposleni, ki so vsem podplačanim in podcenjenim kolegicam in kolegom prišli izkazat podporo.

Protestni shod je otvorila Jelka Velički, predsednica Glavnega odbora SVIZ, in poudarila, da so zaposleni v plačni skupini J nepogrešljiv del kolektivov, brez katerih sistem ne bi deloval.



Za njo je spregovoril Slavko Rajh z Osnovne šole Velika Nedelja, predsednik sekcije Administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev SVIZ, ki je na Vlado RS naslovil vprašanje, zakaj najslabše plačanim v javnem sektorju odžira drobtinice, ki jim pripadajo.

Svoje izkušnje z delom v javnem sektorju je predstavila Ana Kusterbanj, kuharica z Osnovne šole Velenje, in oblastnikom sporočila, da zaposleni hočejo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo ter da bodo pri zahtevah za izboljšanje položaja podprli tudi zaposlene na vseh drugih področjih.




Tatjana Melin, zaposlena v Domu starejših v Rakičanu, je spregovorila o težkih razmerah, v katerih delajo številni zaposleni v zdravstvenem in socialnem varstvu, in izrazila prepričanje, da če je na voljo denar za elite, mora biti tudi za delavke in delavce.



Ogorčenje zaposlenih v kulturi nad vladnim pogajalskim predlogom za odpravo anomalij ter splošnim odnosom oblasti do kulture je orisala Mojca Jenko, predsednica Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ.



Lucija Polanec, čistilka z Osnovne šole Breg na Ptuju, je v svojem nagovoru vladi nastavila ogledalo in nanjo med drugim naslovila vprašanje, ali si čistilke in čistilci zaslužijo, da je njihovo delo ovrednoteno s 6. ali 7. plačnim razredom.




V imenu zaposlenih v strokovno-tehničnih poklicih v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve je spregovoril Primož Cuznar iz Policijskega sindikata Slovenije, ki opravlja delo mehanika. Vladi je prenesel zahtevo, naj takoj pripravi predlog, s katerim bo anomalije v plačnem sistemu javnega sektorja odpravila, ne pa jih le še poglabljala in vzpostavljala nove.




Maja Štrucl s ptujske Osnovne šole Breg je predstavila naloge, ki jih mora opraviti na delovnem mestu poslovne sekretarke, in izpostavila odgovornost vlade, da zaposleni v plačni skupini J zaradi njenih odločitev iz meseca v mesec za svoje delo prejemajo drobiž.



Pred sklepnim delom protestnega shoda je v imenu Sindikata delavcev v zdravstveni negi spregovorila še Jasmina Božič, srednja medicinska sestra v ambulanti, ki je prav tako prepričana, da najslabše plačani javni uslužbenke in uslužbenci ob vse večjih delovnih obremenitvah že predolgo čakajo na odpravo anomalij, gospodarska rast pa se v njihovih denarnicah ne pozna.



Protestni shod je svojim nagovorom sklenil glavni tajnik SVIZ in predsednik KSJS Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da je zdaj zadnji trenutek, ko mora vlada izpolniti zaveze najslabše plačanim javnim uslužbenkam in uslužbencem, ki jih je dala že lansko leto. Po njegovih besedah je po desetih letih odrekanja prav tako že napočil čas, da začne oblast tisto, kar je vzela, vračati. Ob tem je spomnil, da je gospodarska rast v Sloveniji skoraj štiriodstotna, bonitetne ocene vse boljše, brezposelnost manjša, zato zahteve, da se del splošnega izboljšanja ekonomskega stanja prelije tudi v plače tistih, ki imajo najnižje, niso nerealne. Poudaril je, da se sindikati, če vlada z njimi ne bo podpisala dogovora, ne bodo vračali na proteste pred vlado, temveč bodo jeseni stopili v stavko. Napovedal je še, da ta stavka ne bo edina, temveč se bo spremenila v stavkovni val, ki se bo zlil v splošno zahtevo po boljših plačah v Sloveniji.