Umetna inteligenca v glasbi

Mednarodno združenje sindikatov in poklicnih glasbenikov FIM (International Federation of Musicians), ki zastopa interese izvajalcev po vsem svetu in se zavzema za pravice, pravično plačilo, avtorske in sorodne pravice ter izboljšanje pogojev dela glasbenikov na globalni ravni, ter grška kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic glasbenikov Apollon sta konec letošnjega oktobra v Atenah pripravila mednarodni kongres »Umetna inteligenca v glasbi: pretočnost in prihodnost avtorskih pravic« (Artificial Intelligence in Music: Streaming and the Future of Musical Rights).

Na dogodku, ki se ga je udeležila tudi predstavnica našega sindikata, sindikalna zaupnica Sviza v Slovenski filharmoniji, so umetniki, predstavniki glasbene industrije, akademiki, pravniki, politiki in strokovnjaki s področja tehnologije razpravljali o vplivu umetne inteligence na glasbo, prihodnost avtorskih pravic ter položaj ustvarjalcev v digitalni dobi. Tudi glasbena industrija je namreč soočena z nesluteno hitrim razvojem tehnologije – predvsem umetne inteligence in pretočnih platform –, ki pomembno vpliva na produkcijo, distribucijo in percepcijo glasbe. Eno od ključnih vprašanj kongresa je bilo zato, kako zaščititi umetnika in njegovo delo v času, ko je glasba pogosto obravnavana zgolj kot »vsebina«.

Udeleženi so se strinjali, da je izzive nujno nasloviti v mednarodnem sodelovanju in poskrbeti, da bo zakonodaja ustrezno zaščitila ustvarjalce varovala pred potencialnimi zlorabami nove tehnologije. Ob tem so izpostavili predvsem naslednje izzive:

- nizka nadomestila za umetnike pri pretočnih storitvah (platforme, kot je Spotify, denimo izvajalcem plačujejo od 0,003 in 0,005 USD na pretočeni posnetek),

- spremembo percepcije glasbe, saj je na platformah vse pogosteje obravnavana kot »vsebina«, ne kot umetnost,

· pasivno poslušanje in izguba estetske vrednosti, kar spodbujajo pretočni modeli,

- umetna inteligenca pri ustvarjanju glasbe, ki vnaša dodatne etične in pravne dileme glede avtorskih pravic, avtentičnosti in delovnih mest.

»Anketa podjetja Ipsos za platformo Deezer, objavljena 12. novembra 2025, je pokazala, da 97 odstotkov ljudi ne prepozna razlike med glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco, in glasbo, ki jo ustvarijo ljudje. V raziskavi, opravljeni med 9000 anketiranci v osmih državah, so sodelujoči poslušali dva posnetka, ustvarjena z umetno inteligenco, in enega, ki ga je ustvaril človek, skoraj nihče pa ni zaznal razlike. Anketiranci se ob tem bojijo posledic: 51 % jih meni, da bo umetna inteligenca prinesla nizkokakovostno glasbo, skoraj dve tretjini pa opozarja na tveganje izgube ustvarjalnosti. Kar 80 % vprašanih si želi jasnega označevanja glasbe, generirane z umetno inteligenco, saj je takšnih vsebin na platformah vse več in pridobivajo vedno širše občinstvo.« (STA)

Podatek, da več kot milijon uporabnikov Spotifyja sledi skupini, ki je bila ustvarjena izključno z umetno inteligenco, je spodbudil razpravo o tem, kako se nevede spreminjajo navade poslušalcev in okus občinstva. Glasbeniki so izrazili zaskrbljenost, da platforme promovirajo skladbe, ustvarjene z algoritmi, v ozadju katerih so komercialni in tehnološki interesi in ne umetniška vizija ustvarjalca. V poglobljenem pogovoru so bila izpostavljena vprašanja, kako bo mogoče prepoznati razliko med umetnostjo in zaslužkarstvom, kdo bo nadzoroval porazdelitev prihodkov iz glasbe, ustvarjene z umetno inteligenco, ter ali je v skrbi za umetnike morda skrit predvsem boj za nadzor nad novimi tržnimi viri.

Drugi dan kongresa je bil namenjen prikazu priložnosti in koristi uporabe umetne inteligence kot orodja v glasbeni produkciji. Udeleženke in udeleženci so lahko spremljali zelo zanimivo soustvarjanje človeka in umetne inteligence v realnem času – računalnik je namreč sledil improvizaciji kitarista in skupaj z njim oblikoval glasbo. Pri tem je samo od sebe postavilo vprašanje, ali lahko to poimenujemo umetnost ali gre zgolj za znanstveni eksperiment. Priznani britanski producent je v nadaljevanju prikazal, kako lahko umetna inteligenca pomaga pri produkciji in aranžiranju – s spreminjanjem partitur in ustvarjanjem novih zvočnih kombinacij. Navzoči so se strinjali, da ima umetna inteligenca velik potencial kot kreativno orodje, vendar mora ostati v službi umetnika, ne pa ga nadomestiti.

»O umetni inteligenci je na seji 10. novembra 2025 razpravljal tudi Nacionalni svet za kulturo, ki je opozoril na nujnost hitrega urejanja vprašanj avtorstva in intelektualnih pravic ter na potrebo po vzpostavitvi modela za certificiranje prispevkov slovenskih ustvarjalcev. Ob tem je izpostavil pomen razvoja lastnega slovenskega jezikovnega modela ter nujnost poštene, etične in varne rabe umetne inteligence.« (STA)

V sklepnem delu kongresa v Atenah so udeleženke in udeleženci oblikovali nekaj skupnih stališč, in sicer:

- v luči vse večje navzočnosti umetne inteligence je prednostno zaščititi človeka in umetnika,

- vsebine, ki so ustvarjene z umetno inteligenco, je treba označiti, da so poslušalci in uporabniki o tem seznanjeni,

- platforme morajo biti glede uporabe umetne inteligence in delitve prihodkov transparentne,

· zakonodajo je treba na mednarodni ravni uskladiti tako, da bo varovala ustvarjalce ter preprečevala zlorabo umetne inteligence v kulturnih in medijskih vsebinah.

· ne glede na tehnološki napredek je treba ohraniti umetniško integriteto in estetsko vrednost glasbe

V skladu z zapisanim se je dogodek sklenil s pozivom sindikatov k odločnemu ukrepanju – bodisi s sprejetjem novih zakonov bodisi z drugimi zaščitnimi mehanizmi –, da bi zaščitili človeka, umetnost in kulturo. Kot je slikovito povzela ena od udeleženk: »Če bomo izgubili človeka v glasbi, bomo izgubili glasbo samo.«

Na mednarodni konferenci se je potrdilo, da umetna inteligenca na področju glasbene ustvarjalnost prinaša tako izjemne priložnosti kot tudi resne grožnje. Prihodnost glasbe, so poudarili udeleženi, mora temeljiti na spoštovanju umetnika, pošteni delitvi prihodkov in jasni razmejitvi med umetnostjo in tehnologijo. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bo digitalna doba služila človeku in ne obrnjeno.