Uspešno sklenili posvete z zaupniki

V luči pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij smo se v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v maju in juniju srečevali s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki po posameznih sindikalnih konferencah. Na približno triurnih srečanjih smo jim predstavili novosti v pogajalskem procesu, z našimi predstavniki v zavodih po vsej Sloveniji pa razpravljali o ključnih vprašanjih, ki so za dejavnosti Sviza aktualna v pogajanjih z Vlado RS.

Na šestem, zadnjem posvetu, so se tako 13. junija 2024 srečali sindikalni zaupniki in zaupnice Sviza v kulturnih organizacijah.

 

Pogajanja z vlado na dveh ravneh - na krovni in po plačnih stebrih

Glavni tajnik sindikata je sindikalnim zaupnicam in zaupnikom, ki so organizirani v Sindikalni konferenci kulturnih organizacij, predstavil strukturo pogajanj – sočasno se odvijajo centralna in stebrna – in vso kompleksnost intenzivnega pogajalskega procesa. Prosil jih je, naj sodelavcem v svojih zavodih prenesejo informacije o trenutnem poteku pogajanj o novem plačnem sistemu v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij ter jih predvsem seznanijo, kako ključna so ta pogajanja za prihodnost javnega sektorja v Sloveniji. Ponovil je, da intenzivna pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS potekajo na dveh ravneh, in sicer na krovni ter po plačnih stebrih. Na krovnih oziroma centralnih pogajanjih se s predstavniki vladne pogajalske skupine usklajuje skupno 46 sindikatov javnega sektorja, cilj pa je, da se sindikati in vlada uskladijo o vsebini novega plačnega zakona in posledično o spremembah Kolektivne pogodbe za javni sektor. Eno od ključnih vprašanj v pogajanjih je vezano na dolžino prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, prav tako pa še poteka tudi dogovarjanje o usklajevanju plač v prehodnem obdobju zviševanja plač in uveljavljanja prevedbe na novo plačno lestvico usklajevanja z inflacijo.

Navzoče je glavni tajnik Sviza seznanil še, da je vlada v pogajalskem procesu odprla tudi vprašanje znižanja povračila stroškov za prihod na delo, znižanje števila dni dopusta in možnost uvedbe variabilne delovne uspešnosti.

Glavni tajnik Sviza je v nadaljevanju svoje predstavitve izpostavil še, da je za Sviz v pogajanjih izjemnega pomena tudi opredelitev kvoruma za veljavnost Kolektivne pogodbe za javni sektor, torej kriterijev, s katerimi bo opredeljena njena veljavnost. Kar se tiče slednjih, obstajajo med sindikati velike in težko premostljive razlike. Sviz vztraja, da veliko število posamičnih majhnih, ozko usmerjenih sindikatov ne sme preglasovati številčnih sindikatov, kot je Sviz, ki zastopajo veliko število članstva ter široko pahljačo delovnih mest in poklicev.

Ob krovnih pogajanjih sindikatov z vlado vzporedno potekajo pogajanja po t. i. plačnih stebrih, pri čemer se Sviz pogaja v okviru plačnega stebra, v katerega so vključeni vzgoja in izobraževanje, kultura in raziskovalna dejavnost; pogajamo se tudi v plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo, kjer zastopamo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. V jedru stebrnih pogajanj je usklajevanje o zvišanju plač na posameznih delovnih mestih v novem plačnem sistemu, sindikalni zaupnice in zaupniki pa so se na posvetu seznanili z vladnimi predlogi zvišanj in uvrstitev nekaterih delovnih mest ter z zahtevami Sviza.

13. september 2024

Glavni tajnik Sviza je z zbranimi sindikalnimi zaupnicami in zaupniki iz kulture spregovoril tudi o tem, da bi moral biti dogovor o trajanju prehodnega obdobja, ko bi se, zatem ko bi bil uveljavljen nov plačni sistem, plače postopoma zviševale do dogovorjene višine, in usklajevanju plač z inflacijo (skupaj z vsemi drugimi omenjenimi elementi plačne reforme) sklenjen do 13. septembra 2024. Navzoči so nato razpravljali tudi o prihodnji dejavnosti sindikata, če do omenjenega datuma dogovor o plačni reformi in zvišanju plač še ne bi bil sklenjen. Glavni tajnik je ocenil, da slednje ob upoštevanju izjemne večplastnosti pogajanj in zadnjih dogodkov oziroma zapletov na posameznih stebrnih pogajanjih ni nerealna možnost, in predstavil, kako se Sviz na morebiten takšen potek dogodkov pripravlja. Ob tem je spomnil, da ima Sviz, če nov plačni sistem morda ne bi bil oblikovan v predvidenih rokih, pred drugimi sindikati nekatere prednosti (tudi pravico do ločenih pogajanj), saj se bo lahko naslonil na obveznosti, ki jih je Vlada RS podpisala v stavkovnem sporazumu. Poudaril je, da si bo Sviz sicer še naprej prizadeval, da se dogovor v interesu članic in članov sklene za pogajalsko mizo.

V sklepnem delu svoje predstavitve je glavni tajnik povzel, da do novega plačnega sistema v javnem sektorju in zvišanja plač lahko pride le, če z dogovorjenim soglašajo vsi deli javnega sektorja. Zaradi razlik med vladnimi in sindikalnimi predlogi ta trenutek po njegovih besedah ni gotovo, ali bo do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju prišlo, a da je nesklenitev dogovora predvsem spričo nepredvidljivosti za članstvo slaba alternativa. Če do 13. septembra 2024 vlada in sindikati ne bi dosegli soglasja, glavni tajnik ocenjuje, da se bo val stavk hitro razširil po celotnem javnem sektorju, pri tem pa mora biti tudi prav vsak član Sviza pripravljen aktivno sodelovati in se odločno odzvati v akcijah, ki jih sindikat načrtuje.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju

Tudi na tokratnem posvetu je strokovna sodelavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk z zaupnicami in zaupniki delila informacije o poteku oblikovanja novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Izpostavila je obljubo zdajšnje vlade, da v novem plačnem sistemu v javnem sektorju nihče od zaposlenih ne bo imel več plače, nižje od minimalne, v luči tega pa zatem spregovorila o zadnjih vladnih predlogih plačne lestvice. Poudarila pa je tudi, da velja, da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno. Da bi se lahko uveljavil nov plačni sistem in izplačevanje plač po novem s 1. januarjem prihodnje leto, bi moral biti dogovor sklenjen oziroma pogajanja zaključena najkasneje v roku enega meseca. Po uskladitvi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju bo namreč potrebno veliko časa in aktivnosti nameniti še izvedbeni fazi (ustrezno obveščanje vseh javnih uslužbencev, prilagoditev in uskladitev kolektivnih pogodb, pripraviti anekse k pogodbam o delu za vse zaposlene …).

Predavateljica se je dotaknila tudi zvišanja najnižjih in najvišjih plač, instituta določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi, vprašanja privabljanja zaposlenih v javnem sektorju in zadržanju dobrega, kakovostnega kadra, pozornost pa namenila še predlogu dodatka na deficitarnost, napredovanju, ukinitvi ocenjevanja, skrajšanju napredovalnega obdobja, institutoma pospešenega in zadržanega napredovanja, delovni uspešnosti, ohranitvi dodatkov in ukinitvi skupine J kot samostojne plačne skupine. Navzoči so s predstavnico KSJS spregovorili o vprašanjih prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico, o razponu napredovanja na posameznih delovnih mestih, prehajanju iz zasebnega sektorja v javni sektor, deficitarnosti, vidikih ocenjevanja dela in možnosti, če vlada in sindikati dogovora o novem plačnem sistemu ne bi sklenili do opredeljenega roka.