V Franciji množični protesti proti varčevalnim ukrepom
Danes v Franciji v več sektorjih, od šolstva do prometa, zaposleni na poziv sindikatov stavkajo in protestirajo proti predvidenim varčevalnim ukrepom v proračunu za leto 2026. Oblasti pričakujejo udeležbo več kot 800.000 ljudi, opozarjajo pa tudi na motnje v prometu in morebitne izgrede. Na ulicah bo dodatnih 80.000 policistov z oklepnimi vozili in droni. Po državi se obetajo motnje v cestnem, železniškem in letalskem prometu, zaprtih bo več šol.
Prvič po letu 2023 so danes k protestom pozvali sindikati v več sektorjih. Pred dvema letoma se je protestov proti pokojninski reformi udeležilo med 280.000 in milijon ljudi, oblasti pa jih danes pričakujejo okoli 800.000. Napovedanih je približno 250 protestnih pohodov po vsej državi, poročajo tuje tiskovne agencije, ki jih povzema Slovenska tiskovna agencija.
Sindikati so v tej redki skupni akciji pozvali k protestom proti varčevalnim ukrepom, ki jih za leto 2026 predvideva proračun prejšnje vlade Francoisa Bayrouja. Prav zaradi njih mu je parlament 8. septembra izrekel nezaupnico, vendar jih novi premier Sebastien Lecornu, ki ga je po odstopu Bayrouja imenoval francoski predsednik Emmanuel Macron, še ni izključil. Na dan nastopa novega premierja so minuli teden že potekali protesti proti varčevalnim ukrepom. Po vsej državi se jih je udeležilo 200.000 ljudi, prišlo je tudi do izgredov. Prijeli so okoli 500 ljudi.
S ciljem zmanjšanja velikega javnofinančnega primanjkljaja in zunanjega dolga je vlada v predlogu proračuna, s katerim naj bi zmanjšali javno porabo in hkrati povečali izdatke za obrambo, predvidela drastične proračunske reze, ki naj bi znašali skoraj 44 milijard evrov. Drugo največje gospodarstvo ima sicer z več kot 3400 milijardami evrov najvišji zunanji dolg v EU, ki znaša 114 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Sindikalne organizacije so varčevalne ukrepe soglasno obsodile kot "brutalne" in ocenile, da bodo ceno znova plačali delavci, ljudje v negotovih razmerah, upokojenci in bolniki. Opozorile so na drastična zmanjšanja javnih storitev, novo prenovo zavarovanja za primer brezposelnosti, zamrznitev socialnih prejemkov in plač v javnem sektorju, nižje pokojnine, podvojitev zdravstvenih prispevkov ter ogroženost petega tedna plačanega dopusta, je poročala France24. Današnji stavki in protestom se priključujejo tudi učiteljice in učitelji ter drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Nasprotujejo zlasti poglabljanju pomanjkanja učiteljev, poslabševanju delovnih razmer in pomanjkanju oziroma krčenju sredstev ter podpore za inkluzivno izobraževanje. S sodelovanjem v vsefrancoski mobilizaciji proti predlogu proračuna za leto 2026, ki predvideva že omenjenih 43,8 milijarde evrov varčevalnih ukrepov, zaposleni v vzgoji in izobraževanju vladi sporočajo, da zavračajo predloge, ki pomenijo grožnjo javnim storitvam in dodatno slabijo izobraževalni sistem.
Varčevanje pa ni značilno le za Francijo. Trend v številnih evropskih državah je, da želijo vlade stroške kriz prenesti na javni sektor in javne storitve. Učitelji so tako pogosto soočeni s prenatrpanimi učilnicami, neustreznimi plačami in vse večjimi delovnimi obremenitvami, kar vpliva na odhode zaposlenih iz sektorja in nezaposlovanje mladih, to pa posledično ogroža kakovost in široko oziroma splošno dostopnost do izobraževanja.
V tovrstni okvir spada predlog oblasti v Litvi, ki v začetku tega meseca sprejetem vladnem programu (točka 270) načrtujejo ukrep, da bi občinam, ki ne morejo zagotoviti polno zaposlenih učiteljev za določene predmete, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje zagotovili pogoje za organizacijo pouka na daljavo. Tega bi ga izvajali »visoko usposobljeni litovski učitelji, medtem ko bi učencem v razredu pomagali pomočniki ali drugi dodeljeni strokovnjaki«.
Litovski učiteljski sindikat (Lietuvos švietimo ir mokslo profesinė sąjunga (LŠMPS)) je takoj izrazil kategorično nasprotovanje temu predlogu, saj bi imela njegova uveljavitev dolgotrajne negativne posledice za litovski izobraževalni sistem, ki že tako ali tako ni v najboljši kondiciji. Predsednik LŠMPS Egidijus Milešinas je izpostavil, da predlagana rešitev vodi v dolgoročno poslabšanje izobraževalnega sistema. Predlog skuša le prikriti obstoječe težave, namesto da bi jih vlada reševala.
»Kot predsednik sindikata izobraževalcev odločno nasprotujem predlogu litovske vlade (točka 270 programa), da bi učence poučevali na daljavo prek zaslona, ob njih pa bi bili prisotni le nadzorniki. To ni napredek v izobraževanju – to je nevarno eksperimentiranje s prihodnostjo naših otrok. Učitelj ni le prenašalec znanja, ampak tudi vodja, mentor in zagotavlja čustveno ter drugo potrebno podporo učencem. Zaslon ne more zagotoviti pristne povezave, avtoritete in ustrezne komunikacije. Nepedagoško osebje, ki nadzoruje učence, ne bo imelo kompetenc za razlago, pomoč ali spodbujanje njihovega razvoja. Razred brez učitelja bi bil skupina brez vodje in odgovornosti. Učenci bi bili le pasivni opazovalci, namesto da bi bili aktivni udeleženci izobraževalnega procesa. Obenem vladni predlog izraža grobo nespoštovanje učiteljskemu poklicu – pošilja sporočilo, da učitelja preprosto lahko nadomesti zaslon in nadzornik.
Izobraževanje ne more biti projekt za zmanjševanje stroškov, ampak je naložba v prihodnost države. Vlada mora nasloviti resnične težave učiteljev – nizke plače, prekomerne delovne obremenitve, psihološka in fizična tveganja ter slab ugled poklica v družbi.
Dokler se to ne bo zgodilo, noben oddaljeni »nadomestek« ne bo rešil težave pomanjkanja učiteljev. Takšne psevdo rešitve ne le ponižujejo učitelje, ampak tudi škodujejo učencem. Otroci potrebujejo resničnega učitelja, ki vidi njihove oči, razume njihove reakcije in ustvarja resnično interakcijo. Ta koncept poučevanja na daljavo bi zgolj poglobil socialno izključenost, povečal pasivnost učencev in zmanjšal njihovo motivacijo. Vodi k poslabšanju kakovosti izobraževanja, ne k izboljšanju. Naši otroci niso laboratorijske miši, šola pa ni območje za eskperimentiranje.
Ta predlog je neodgovoren in ga je treba takoj zavrniti!«
