V izobraževanju prevladujejo ženske

Ob 8. marcu, ko praznujemo mednarodni dan žensk in se spomnimo na prizadevanje žensk za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, namenjamo v tej objavi pozornost zaposlenim v vzgoji in izobraževanju z vidika strukture po spolu.  

Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Da v vzgoji in izobraževanju med zaposlenimi prevladujejo ženske, potrjuje tudi letno poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled v izobraževanje 2017 (Education at a Glance 2017). Publikacija predstavlja uporabno zbirko statističnih podatkov za oblikovalce izobraževalnih politik, tudi na mednarodni ravni, in je najvplivnejša zbirka podatkov o stanju v izobraževanju po svetu – v 35 državah članicah OECD in v državah partnericah organizacije.

OECD ugotavlja, da je skupno na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah organizacije med učiteljstvom več kot dve tretjini žensk. Največji delež le-teh je na predšolski in osnovnošolski ravni, zatem pa se odstotek z vsako naslednjo ravnjo znižuje: medtem ko je v vrtcih med pedagoškim osebjem žensk v povprečju 97 odstotkov, jih je na terciarni ravni 43 odstotkov (podatki so za leto 2015). Tudi sicer na predšolski ravni delež žensk med pedagoškim osebjem v vseh državah članicah OECD in partnerskih državah, ki so zagotovile podatke, presega 90 odstotkov, izjemi sta zgolj Nizozemska (87 %) in Južna Afrika (79 %). Na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja je v povprečju 83 % žensk, povsod – razen v Indiji in Savdski Arabiji – pa znaša njihov delež več kot 60 %. Ko se premaknemo na predmetno stopnjo in na srednješolsko raven se delež žensk med pedagoškim osebjem nekoliko zmanjša in v povprečju predstavljajo 69 oziroma 59 % zaposlenih. Na terciarni ravni se struktura zaposlenih po spolu obrne – med pedagoškim osebjem na tej ravni prevladujejo moški, žensk je v povprečju 43 %, najmanj na Japonskem (27 %). Ob tem se je, opozarja OECD, od leta 2005 do 2015 delež žensk v izobraževanju na celotni vertikali še povečal (za 3 odstotne točke), in sicer najbolj med mladimi, ki so vstopili v učiteljski poklic.

Terciarno izobrazbo je imelo po podatkih državnega statističnega urada leta 2016 275.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 59 odstotkov žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2146 evrov bruto, kar je bilo 450 evrov manj od mesečne plače moških z enako izobrazbo.

In kakšne so številke z vidika strukture zaposlenih po spolu v vzgoji in izobraževanju za Slovenijo? V Sloveniji je na vseh ravneh izobraževanja med učitelji 75 % žensk, pri čemer jih je na predšolski ravni 98 %, v prvih dveh triletjih osnovne šole 97 %, na predmetni stopnji 79 %, na srednješolski 67 % in na terciarni 39 %. Pedagoški poklic je v Sloveniji v primerjavi z OECD do terciarne ravni še bolj feminiziran, ob tem je dodatno na terciarni ravni manj žensk, kot je povprečje v OECD (39 %, OECD 43 %). Tudi podatki za osnovnošolsko izobraževanje Statističnega urada RS (http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6940) za šolsko leto 2015/16 pritrjujejo, da  so med osnovnošolskimi  učiteljicami in učitelji  precej številnejše učiteljice; učiteljev je 12 %. Še slabša je zastopanost moških med svetovalnimi  delavci;  na tem delovnem mestu jih je zaposlenih le nekaj več kot 4 %. Nekoliko več moških je med vodstvenimi delavci. Na delovnem mestu ravnatelja šole je na primer četrtina moških. 95,5 % učiteljic in učiteljev ima visokošolsko izobrazbo 2. stopnje,  4,3 %  pa visokošolsko izobrazbo 1. stopnje.

Tudi v srednjih šolah je učiteljic več kot učiteljev, vendar so tu učitelji zastopani z nekoliko višjim odstotkom (33,6 %) kot v osnovnih šolah. S precej višjim odstotkom so moški v srednjih šolah zastopani med vodstvenimi delavci; na teh delovnih mestih je namreč zaposlenih več kot 40 % moških. Številčno razmerje med spoloma med svetovalnimi in drugimi strokovnimi delavkami in delavci je enako kot v osnovnih šolah.

Revščina grozi več ženskam kot moškim. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2016 med ženskami 15,2-odstotna, med moškimi pa 12,5-odstotna. Razmeroma veliko razliko med spoloma ustvarja predvsem stopnja tveganja revščine med starejšimi ženskami. Med ženskami, starimi 65 ali več let, je bila stopnja tveganja revščine 22,5-odstotna, med starejšimi od 74 let pa celo 26,6-odstotna.