Fotografija: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Ljubljana, 13. 1. 2022

V novo presojo skladnosti z ustavo

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere del je tudi SVIZ, in drugih sindikatih smo že pred sprejetjem Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitve, obvladovanja, okrevanja in odprave posledic COVID-19 (PKP10) izpostavljali, da 48. člen le-tega po svoji vsebini ni povezan z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami, hkrati pa smo tudi opozorili, da je bil PKP10 sprejet brez socialnega dialoga in je zaobšel postopek, ki je sicer predviden z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. V skladu s tem smo ob sprejetju t. i. desetega protikoronskega paketa napovedali vložitev ustavne presoje skladnosti dviga najvišjih plačnih razredov samo skupino zaposlenih v javnem sektorju – tj. samo za zdravnike in zobozdravnike.

V skladu s prepričanjem, da je treba vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, je pet sindikalnih central – med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je SVIZ – na novinarski konferenci 13. januarja 2022 podrobneje obrazložilo razloge za vložitev zahteve za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. Obenem predlagajo tudi začasno zadržanje izvajanja omenjene določbe.

»Sindikalne centrale verjamejo, da bo ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP10, ugotovilo, da je neustavna, in jo razveljavilo.«

Branimir Štrukelj, predsednik KSJS in glavni tajnik SVIZ, je poudaril, da se je vlada ob sprejemanju PKP10 izognila predpisanemu zakonitemu postopku o obveznem usklajevanju plač z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Izpostavil je še, da so sindikati na vlado naslovili zahtevo po sistemskih spremembah plačne lestvice, saj spremembe ne morejo veljati zgolj za zdravnike, temveč tudi, denimo, za univerzitetne profesorje, raziskovalce in zaposlene v drugih vrhunskih poklicih. Tudi najslabše plačani z dna plačne lestvice po njegovih besedah že več let zaman čakajo, da se bo njihov položaj izboljšal, na drugi strani pa oblast vplivni družbeni skupini dvigne plače dobesedno čez noč. Stališče sindikatov je, da je treba vsem zaposlenim v javnem sektorju zagotoviti enakopravna pogajanja za izboljšanje plač. Na novinarski konferenci je bilo v skladu s tem nekajkrat izpostavljeno, da sindikati zahteve za presojo skladnosti z ustavo ne vlagajo zaradi nasprotovanja zvišanju plač zdravnikom ali zobozdravnikom, temveč zaradi neupoštevanja pravil postopkov, ko gre za spremembe plač v javnem sektorju. 

Sindikalne centrale so v sporočilu za medije ob robu novinarske konference izrazile prepričanje, da bo ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP10, ugotovilo njeno neustavnost in jo razveljavilo. Vlado sindikati pozivajo, naj se z njimi začne takoj pogajati, v pogajanjih pa je tudi glede na aktualna makroekonomska gibanja nujno doseči dogovor tako o odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči in bi veljala za vse plačne podskupine, kot tudi o višjih plačah za vse zaposlene in odpravi uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice ter usklajevanju vrednosti plačnih razredov v prihodnje. Omejitev najvišjega plačnega razreda v javnem sektorju namreč ni edini, zlasti pa ne največji problem sistema plač v javnem sektorju.

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar