V stavki 50.000 učiteljev

Z organizacijo največje stavke v vzgoji in izobraževanju v zgodovini Nove Zelandije so tamkajšnji osnovnošolski in srednješolski učitelji in ravnatelji – v stavki jih je sodelovalo več kot 50.000 – v sredo, 29. maja 2019, opozorili na nesprejemljive posledice dolgoletnega krčenja sredstev za resor. Marginalizacija vzgoje in izobraževanju se kaže v znižanju plač učiteljev, njihovi preobremenjenosti in zmanjševanju ugleda učiteljskega poklica, zato ni presenetljivo, da se Nova Zelandija sooča z najmnožičnejšim odhajanjem posameznikov iz pedagoškega poklica do zdaj.  

 

Sindikat srednješolskih učiteljev PPTA in sindikat osnovnošolskih učiteljev ter ravnateljev NZEI Te Riu Roa, ki sta stavko pripravila, od novozelandske vlade zahteva, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno vrednotenje učiteljskega dela, povrnili pedagoškemu poklicu ugled in omogočili v njem zadržati zaposlene, obenem pa v poklic privabiti tudi več mladih. Poudarili so, da bodo mladi na Novi Zelandiji lahko le tako tudi v prihodnje deležni kakovostnega izobraževanja, ki ga bodo zagotavljali ustrezno usposobljeni in predani učiteljice in učiteljice.

 

 

 

 

 

 

 

Ob nezavidljivem položaju, v kakršnem se je znašel novozelandski vzgojno-izobraževalni sistem in zaposleni v njem, so sindikalni kolegi optimistični ob dejstvu, da javnost učiteljice in učitelje v njihovih zahtevah in prizadevanjih odločno podpira. Tako kar devet od desetih Novozelandcev meni, da bi morala tamkajšnja vlada izobraževalnemu resorju nujno zagotoviti več sredstev kot drugim sektorjem.

 

Zahteve novozelandskih učiteljic in učiteljev ter drugih zaposlenih v tamkajšnjih vzgoji in izobraževanju smo v pismu solidarnosti podprli tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ).