V tem tednu predvidoma še zadnji krog pogajanj o plačah v JS
V tem tednu vladne in sindikalne pogajalce čakajo predvidoma še zadnji dogovori o novem plačnem sistemu v javnem sektorju. Po sprejemu plačnega zakona v DZ in parafi krovne kolektivne pogodbe bodo te dni še stebrna pogajanja, ki naj bi jim v petek sledila parafa kolektivnih pogodb dejavnosti. Sredi tedna pa so predvidena tudi krovna pogajanja.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so nedavno parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, ki temelji na novem plačnem zakonu. Kot je ob parafi pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, ki je namestnica vodje vladne pogajalske skupine, so bistveni del kolektivne pogodbe dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, uskladili so se o višjem plačilu za nadure v določenih pogojih in tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah. Zadovoljstvo s parafo so tedaj izrazili tudi na sindikalni strani.
Besedilo parafirane krovne kolektivne pogodbe pa še ne vključuje tarifnega dela. Najnižje izhodiščne plačne razrede delovnega mesta za posamezen tarifni razred bodo namreč v kolektivno pogodbo vnesli po končanih stebrnih pogajanjih, na katerih se bodo v tem tednu odvili še zadnji krogi dogovorov o uvrstitvah posameznih delovnih mest v plačno lestvico. Parafa kolektivnih pogodb dejavnosti, ki bodo vključevale te uvrstitve, je načrtovana za petek.
Podpis kolektivnih pogodb dejavnosti in krovne kolektivne pogodbe za javni sektor je predviden za 13. november skupaj s podpisom krovnega dogovora v javnem sektorju. O slednjem naj bi se dokončno uskladili na srečanju krovne pogajalske skupine v sredo.
Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, so vlada in sindikati podpisali dogovor, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in uporabo pravnih podlag, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, ki so veljale na dan pred uveljavitvijo zakona, razen v primeru, da bo doseženo soglasje med socialnimi partnerji o odložitvi začetka uporabe zakona.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je namreč DZ pred kratkim že sprejel. Vključuje novo plačno lestvico, na kateri bo razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa bo ena proti sedem. Po novem zakonu nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Z zakonom se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bodo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Vir: Slovenska tiskovna agencija, 3. novembra 2024