V vrtcih in šolah

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številnejše generacije otrok kot pred leti, številnejše tudi od generacij, rojenih pred 15 leti, ki bodo v tem šolskem letu zapustili osnovno šolo in odšli v srednje šole. Število osnovnošolcev se tako že nekaj let zvišuje. Število srednješolcev in študentov se je do prejšnjega šolskega leta zmanjševalo, v šolskem letu 2020/21 pa je v srednje šole vpisanih 1,5 % več dijakov in skoraj 8 % več študentov terciarnega izobraževanja, kot jih je bilo vpisanih v prejšnjem. 



Predšolska vzgoja 
 

• Na začetku šolskega leta 2020/21 je bilo v vrtce vključenih 86.193 otrok, to je bilo 82,5 % vseh otrok, starih 1–5 let. Število otrok, vključenih v vrtce, je bilo v opazovanem šolskem letu za 1,7 % manjše kot v prejšnjem šolskem letu. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo za 13,5 %: s 75.972 (2010/11) na 86.193 (2020/21). Predšolsko vzgojo je izvajalo 975 vrtcev in njihovih enot, od tega 861 javnih in 114 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,5 %).
• Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni dosegla, se mu je pa zelo približala. V šolskem letu 2020/21 je vrtec obiskovalo 93,7 % otrok te starosti, za 4 odstotne točke več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2020/21 je vrtce obiskovalo 67 % otrok te starosti (v 2010/11 polovica).

• Na začetku šolskega leta 2020/21 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 193.158 otrok, to je 3.000 več, kot jih je bilo v preteklem letu. Število osnovnošolcev tako še naprej narašča. Narašča pa vse od šolskega leta 2010/11, leta, v katerem je bilo od osamosvojitve Slovenije najmanj osnovnošolcev (161.046). Številčno šibkejše generacije otrok, rojene pred 15 leti, bodo v tem šolskem letu počasi zapustile osnovnošolske klopi, ostajajo pa številčno močnejše generacije. Generacije prvošolcev (teh je v tem šolskem letu 21.500) so tako že nekaj let precej večje od generacij devetošolcev (teh je v tem šolskem letu 19.181).
• Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo za eno leto odložijo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 6 % sedemletnikov, tj. otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje začeli leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2020/21 je bilo med prvošolci 12,5 % sedemletnikov.

• Osnovnošolske programe je izvajalo 773 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) v Sloveniji je obiskovalo 1.127 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 407 otrok, najmanjšo podružnico pa so obiskovali trije otroci. 
• V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo povprečno 19,2 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,8, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11,0. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski (16,0) in koroški (16,3), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,6).
• V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih sta se izobraževala 15.502 otroka s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (84 %) je bila vključena v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 6,8 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu. 
• V šolskem letu 2019/20 je osnovno šolo uspešno končalo 18.089 učencev, od tega 274 po prilagojenem programu. 

Srednješolsko izobraževanje
 

• V srednješolsko izobraževanje je bilo v šolskem letu 2020/21 vključenih 73.854 dijakov (v prejšnjem šolskem letu: 72.738). To izobraževanje je izvajalo 144 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami. Predvidevamo, da se bo v naslednjih letih število dijakov znova povečevalo, saj se število učencev v osnovnih šolah dviga že od šolskega leta 2011/12. 
• Med 20.144 dijaki prvih letnikov je bilo 19.513 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.
• V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 90,9 % mladih, starih od 15 do 18 let, oziroma 92,6 %, če upoštevamo tudi tiste 15–18-letnike, ki so bili vključeni v srednješolsko izobraževanje za odrasle. 
• V srednje splošno izobraževanje je bilo vpisanih 35 % vseh dijakov, od tega je bilo 62 % deklet. 47 % dijakov je bilo vključenih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje, od tega je bilo deklet 46 %. V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 18 % vseh dijakov; 30 % od teh je bilo deklet. 

• V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večjem številu vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (74 %) vseh dijakov (fantov) v opazovanem letu je izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (43 % vseh dijakov) in računalništvo (8 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločila za programe s področja zdravstva (12 % vseh dijakinj), osebnih storitev (12 %) ter poslovnih in upravnih ved (10 %).

• V šolskem letu 2019/20 je srednješolsko izobrazbo zaključilo 17.488 dijakov. 5.805 dijakov (33 %) je pridobilo srednjo splošno izobrazbo. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo 7.917 dijakov (45 %), srednjo poklicno 3.344 (19 %) in nižjo poklicno izobrazbo 422 dijakov (2 %). 

Izobraževanje odraslih
 

• V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2019/20 izobraževalo 1.113 oseb. Od tega je bilo dve tretjini moških, dobra tretjina teh pa je bilo mlajših od 18 let.
• Srednješolske programe za odrasle je v šolskem letu 2019/20 obiskovalo 16.276  oseb. 75 % udeležencev je bilo mlajših od 25 let. 4 % udeležencev od vseh so želeli pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 60 % jih je želelo pridobiti srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 36 % pa nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ teh oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.