Varna raba interneta

Februar je mesec varne rabe interneta, 11. februarja pa bodo številne države posebej obeležile tudi dan varne rabe interneta. Poseben poudarek letošnjih aktivnosti je tudi skrb za varnost posameznikov in v podjetjih, saj podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da je lani v skrbi za svojo varnost omejilo internetne aktivnosti 41 odstotkov ljudi od 16. do 74. leta starosti.

Skrb za varnost in ustrezni samozaščitni ukrepi so v digitalnem svetu ključni za vse uporabnike - posameznike, podjetja, ustanove in države.

Namen aktivnosti v okviru meseca varne rabe interneta je spodbuditi vse udeležene k ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse. Hkrati je ta dan priložnost, da se opozori na varno in odgovorno uporabo novih tehnologij ter na s tem povezane nevarnosti, kot so spletno ustrahovanje, socialni inženiring, navajajo na statističnem uradu. Skrb za varnost in ustrezni samozaščitni ukrepi so v digitalnem svetu namreč ključni za vse uporabnike - posameznike, podjetja, ustanove in države.

Kot so objavili na statističnem uradu, nekateri uporabniki zaradi varnosti pri določenih aktivnostih omejujejo uporabo interneta za zasebne namene ali pa teh aktivnosti ne izvedejo prek interneta. Delež takih oseb se povečuje. Leta 2010 jih je bilo starostni skupin od 16 do 74 let 28 odstotkov, leta 2015 30 odstotkov, lani pa 41 odstotkov.

Uporaba interneta je v digitalni družbi del vsakdanjika. V Sloveniji je spletna družbena omrežja, kot so Facebook, Snapchat in Instagram, v prvem četrtletju lanskega leta uporabljalo 52 odstotkov 16- do 74-letnikov. Skoraj četrtina med njimi je v zadnjih 12 mesecih za varnost omejila posredovanje osebnih podatkov v ta omrežja ali jih sploh ni posredovala. Storitve spletnega bančništva je uporabljalo 47 odstotkov v omenjeni starostni skupini, 14 odstotkov sodelujočih pa v zadnjih 12 mesecih te storitve ni uporabljajo zaradi varnosti. Prek spleta je v zadnjih 12 mesecih nakupovalo 56 odstotkov sodelujočih, takih, ki so v svoji skrbi za varnost omejili spletno nakupovanje ali pa sploh niso nakupovali pa je bilo 21 odstotkov. Varnostne kopije svojih podatkov je izdelovalo (avtomatično ali ročno) in jih shranjevalo na zunanjih medijih za shranjevanje ali na prostoru za hrambo podatkov na internetu 43 odstotkov oseb. Za svojo varnosti sicer skrbijo tudi podjetja. Lani je vsaj en varnostni ukrep ali postopek za zaščito podatkov uporabljalo 84 odstotkov podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi. Največ opazovanih podjetij je kot varnostni ukrep ali postopek uporabljalo posodabljanje programske opreme ali operacijskega sistema, in sicer 77 odstotkov.