Vedno aktualna problematika spoštovanja pravic zaposlenih

Glavno mesto Albanije je v drugi polovici letošnjega maja gostilo omizje sindikatov vzgoje in izobraževanja iz Srednje in Vzhodne Evrope. Dogodek, ki ga je s pomočjo domačinov – sindikatov SPASH in FSASH – pripravil Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE), je v Tirano privabil predstavnike šolskih sindikatov iz približno 25 držav, ki so razpravljali o stanju ter prihodnosti izobraževanja in socialnega dialoga v regiji. V ospredju so bila vprašanja sindikalnih pravic, prenovi sindikatov in (izzivih ter novih možnostih) organiziranja članstva, evropskih politikah na področju izobraževanja ter prihodnosti učiteljskega poklica.

Kot gostja je uvodoma zbrane pozdravila namestnica albanskega ministra za šolstvo Orjana Osmani. Izpostavila je poglavitne izzive v njihovem izobraževalnem sistemu: digitalizacija, plače učiteljev in vlaganje v vzgojo in izobraževanje, reformiranje šolstva, avtoriteta zaposlenih, … Omenila je, da imajo izobraževanje in učitelji osrednjo vlogo oziroma so prioriteta aktualne politike. Reforme, te temeljijo na enakosti in vključevanju, inovativnosti in digitalni transformaciji, so zasnovane v okviru evropskih usmeritev oziroma politik. Država skrbi za vključevanje učiteljev v pripravo sprememb, skrbi za njihov nadaljnji strokovni razvoj, povečuje proračunska sredstva za vzgojo in izobraževanje in spoštuje delavske pravice, strokovnost in dostojanstvo učiteljev. Šole pa učence pripravljajo ne le na trg dela, temveč tudi zmožnost kritičnega mišljenja, družbeno solidarnost ter vzgajajo za mir, demokracijo in prihodnost Evrope.

Predsednika albanskih učiteljskih sindikatov sta bila v odzivu na to predstavitev namestnice ministra nekoliko bolj zadržana in sta opozorila, da učitelji predvsem zaradi prenizkih plač zapuščajo poklic, dodatna težava zlasti na podeželju pa je tudi izseljevanje prebivalstva ter slaba šolska infrastruktura (dostop do interneta), zaradi česar se posamezni razredi združujejo in ob čemer trpi kakovost učenja. Udeleženci dogodka so se strinjali, da so plače pomembne, a se zdaleč to ni edini dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo učiteljev s poklicem in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa.

V nadaljevanju omizja sta predstavnika Mednarodne organizacije dela (ILO) in Izobraževalne internacionale (Education International), Gocha Aleksandria in Dominique Marlet, podrobneje predstavila zgodovino in aktivnosti Mednarodne organizacije dela ter različno naravo dokumentov, ki jih v njenem okviru sprejemajo socialni partnerji: konvencije, priporočila ter protokole.

Konvencije Mednarodne organizacije dela so mednarodne pogodbe s področja delovnega in socialnega prava, ki jih sprejema Mednarodna konferenca dela. Po svoji pravni naravi so zavezujoči pravni akti, pravno zavezujoče za posamezno državo pa postanejo z njihovo uradno ratifikacijo. ILO ima 10 temeljnih konvencij. Te konvencije pokrivajo temeljna načela in pravice pri delu, ki veljajo za vse države članice. Temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela so razdeljene na naslednja področja:

Sindikalne svobode in pravice

· Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (1948)
· Konvencija št. 98 o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (1949)

Odprava prisilnega dela

· Konvencija št. 29 o prisilnem ali obveznem delu (1930)
· Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela (1957)

Odprava dela otrok

· Konvencija št. 138 o minimalni starosti za zaposlitev (1973)
· Konvencija št. 182 o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik dela otrok (1999)

Preprečevanje diskriminacije

· Konvencija št. 100 o enakem nagrajevanju delavcev in delavk (1951)
· Konvencija št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicu (1958)

Varnost in zdravje pri delu

· Konvencija št. 155 o varnosti in zdravju pri delu (1981)
· Konvencija št. 187 o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu (2006)

Celotno predstavitev predstavnika ILO z dogodka v Tirani si lahko ogledate na tej povezavi.

Dominique Marlet iz Izobraževalne internacionale (EI, Education International), katere član je tudi SVIZ, pa je spregovorila o zaščiti sindikalnih pravic in demokraciji. Z udeleženci je v razpravi iskala odgovore na vprašanja, kako lahko sindikati uspešno za-ščitimo svobodo združevanja in svobodo zbiranja. Kako zagotovimo, da se pravice delavcev v izobraževanju spoštujejo in da jih nacionalna zakonodaja ne omejuje? Udeleženci so se seznanili še z vsebino Priročnika EI o sindikalnih pravicah, ki govori o tem, kako se morajo delavci in sindikati odzivati, kadar so ogrožene njihove pravice do svobode združevanja, kolektivnih pogajanj in delavske pravice. Priročnik napotuje tudi na mehanizme, ki jih sindikati lahko uporabijo, kadar države kršijo obveznosti pri spoštovanju človekovih in sindikalnih pravic.