Ljubljana, 29. 5. 2020

Višina nadomestila plače za čas čakanja na delo doma

Višina nadomestila plače za čas čakanja na delo doma pred in po izteku veljavnosti ZUIZEOP

V skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delodajalec, ki začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma.

V primeru čakanja na delo ima delavec dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve, in pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov (%) osnove. Ta osnova je določena v 7. odstavku 137. člena ZDR-1:

»Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.«

Pojem 'plača' v skladu s 5. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) zajema:

- osnovno plačo delavca (plačni razred delavca, upoštevajoč tudi morebitna napredovanja),

- dodatke (npr. za delovno dobo) in

- del plače za delovno uspešnost (delovna uspešnost za povečan obseg dela (oz. učne obveznosti), delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, redna delovna uspešnost (slednja je trenutno še vedno 'zamrznjena')).

Pri delavcih, katerih osnovna plača je pod zneskom minimalne plače, je v pojmu 'plača' zaradi varovalnih določil Zakona o minimalni plači ustrezno upoštevana tudi razlika do minimalne plače.

Višina nadomestila plače za čas čakanja na delo je praviloma določena tudi v panožnih kolektivnih pogodbah.

Na podlagi 9. člena ZDR-1, ki narekuje uporabo za delavca ugodnejšega predpisa, mora delodajalec za vsakega delavca posebej preverjati, ali je obračun nadomestila za čakanje na delo doma za delavca ugodnejši po ZDR-1 ali po panožnih kolektivnih pogodbah. Delodajalec je dolžan upoštevati ugodnejši obračun nadomestila za čakanje na delo doma in delavcu izplačati ugodnejšo višino nadomestila za čakanje na delo doma.

Obračun nadomestila plače po ZDR-1 bo za delavce praviloma ugodnejši od obračuna po panožnih kolektivnih pogodbah, saj te (KPVIZ, KPKD, KPND, KPDZSV) pri obračunu upoštevajo le osnovno plačo in dodatek za delovno dobo.

Na tem mestu dodajamo še aktualna določila panožnih kolektivnih pogodb v zvezi z višino nadomestila za čas čakanja na delo doma:

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ), 96. člen
Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.


Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (KPKD), 80. člen
Delavec, ki se je kot nepotrebni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 85 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.


Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (KPRD)
Ni posebnih določil za tak tip čakanja na delo doma.


Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KPDZSV), 94. člen
Delavcu, kateremu zavod začasno ne more zagotoviti dela in čaka na delo doma, za čas čakanja na delo pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Nadomestilo plače v taki višini pripada tudi delavcu, kateremu je bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu in v času odpovednega roka ne dela. Če delavec v času odpovednega roka dela, ima pravico do plače po dejanskem delu.