Ljubljana, 30. 3. 2016
Vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 30. marca letos v organizaciji Odbora za enakost SVIZ Slovenije z namenom pokazati na multikulturno realnost v vzgoji in izobraževanju, prispevati k strpnosti in odpravljanju apriornih strahov pred begunci in migranti, prikazati dejavnosti šolskega ministrstva na področju vključevanja otrok priseljencev v šole in vrtce ter učinkovite vzgojno-izobraževalne prakse pripravili omizje »Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem«.
V uvodu v srečanje je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj izpostavil soodgovornost sindikata, da s tovrstno razpravo in tudi s svojimi prihodnjimi aktivnostmi pripomore k zmanjševanju predsodkov o beguncih in migrantih, ki smo jim bili v Sloveniji priča v zadnjem času. Ob tem je ponovno povedal, da je SVIZ minuli mesec kot nesprejemljivo označil nasprotovanje skupine učiteljic in učiteljev z Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju nastanitvi begunskih otrok v bližnji dijaški dom. Učiteljstvo je, kot je poudaril, zavezano vzgoji za strpnost in medčloveško solidarnost, kar izhaja tudi iz stališča Evropske konfederacije učiteljskih sindikatov (ETUCE) ter Načel in ciljev SVIZ. Navedel je tudi podatek Unicefa, da zgolj v Siriji ta trenutek ne hodi v šolo 2,4 milijona šoloobveznih otrok, brez delovnega mesta pa je ostalo 54.000 učiteljic in učiteljev.
V uvodu v srečanje je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj izpostavil soodgovornost sindikata, da s tovrstno razpravo in tudi s svojimi prihodnjimi aktivnostmi pripomore k zmanjševanju predsodkov o beguncih in migrantih, ki smo jim bili v Sloveniji priča v zadnjem času. Ob tem je ponovno povedal, da je SVIZ minuli mesec kot nesprejemljivo označil nasprotovanje skupine učiteljic in učiteljev z Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju nastanitvi begunskih otrok v bližnji dijaški dom. Učiteljstvo je, kot je poudaril, zavezano vzgoji za strpnost in medčloveško solidarnost, kar izhaja tudi iz stališča Evropske konfederacije učiteljskih sindikatov (ETUCE) ter Načel in ciljev SVIZ. Navedel je tudi podatek Unicefa, da zgolj v Siriji ta trenutek ne hodi v šolo 2,4 milijona šoloobveznih otrok, brez delovnega mesta pa je ostalo 54.000 učiteljic in učiteljev.
Spoprijemanje z različnostjo ostaja eden od temeljnih izzivov sodobnih demokratičnih institucij, tudi javnega šolanja v sodobni pluralni družbi.
Dr. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta v Ljubljani je v svojem prispevku spregovoril o nujnosti in aktualnosti vključevanja in sprejemanja različnosti v proces javnega šolanja. Zahteve etničnih manjšin, priseljencev, beguncev oziroma prosilcev za azil ter ostalih družbenih skupin, ki tako ali drugače ne sodijo v t. i. mainstream ali pa niso skladne s predstavami »večinske populacije«, po enakosti spoštovanja, namreč kaže na to, da ostaja spoprijemanje z različnostjo eden od temeljnih izzivov sodobnih demokratičnih institucij, tudi javnega šolanja v sodobni pluralni družbi. Ob tem je v skladu s t. i. kontaktno hipotezo spoprijemanja z različnostjo v vzgoji in izobraževanju izpostavil, da je medsebojni kontakt oziroma vključevanje in spoznavanje različnosti eden od najbolj učinkovitih mehanizmov za odpravo različnih predsodkov in stereotipov med različnimi družbenimi skupinami. Kljub nekaterim izzivom in potencialnim problemom, ki jih lahko prinaša vse večja raznolikost, pa naj bi imelo po mnenju zagovornikov vključevanje različnosti dolgoročno številne pozitivne individualne in družbene učinke.
Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je opozorila, da je otrokom priseljencev treba zagotoviti pogoje za varno vključitev v vzgojno-izobraževalne ustanove in da je šola pri tem dolžna opravljati svojo funkcijo, stati za jasnimi vrednotami demokratične družbe in ustvarjati okolje, ki bo omogočalo uresničevanje teh vrednot, vendar pa hkrati ne more zagotoviti, da bodo tako ravnali prav vsi vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem. Ob omenjenem dogajanju v Kranju je državna sekretarka povedala, da so bile okoliščine specifične, saj doslej posebnih težav z vključevanjem otrok migrantov ni bilo, ker se je to dogajalo individualno in ne skupinsko kot v kranjskem primeru. Po njenem mnenju bi morali z učiteljicami in učitelji predhodno opraviti razgovore, ob tem pa je poudarila, da ministrstvo ni čakalo in ne čaka, da se bo nekaj zgodilo, temveč pripravljajo potrebno. Izpostavila je še pozitivne izkušnje, saj se je ministrstvu v zadnjem času na lastno pobudo javilo kar nekaj dijaških domov iz vse Slovenije, da so pripravljeni sprejeti begunske in migrantske otroke.
Pripravljalne ukrepe ministrstva je natančneje predstavila dr. Stanka Lunder Verlič, sicer sekretarka v kabinetu ministrstva za izobraževanje, pristojna za vključevanje otrok - migrantov v izobraževanje. Povedala je, da je trenutno v Sloveniji v osnovno šolo vpisanih 45 otrok prosilcev za mednarodno zaščito, eden z mednarodno zaščito, sedem pa jih še čaka na vpis, v osnovno šolo za odrasle pa je vključenih 21 mladoletnikov z mednarodno zaščito, trije še čakajo na vpis. Med ukrepi je omenila tudi posebno spletno podstran ministrstva, namenjeno vključevanju priseljencev, napovedala program opismenjevanja za mladoletnike in skorajšnji razpis za opolnomočenje strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje otrok in učencev v okolje.
Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je opozorila, da je otrokom priseljencev treba zagotoviti pogoje za varno vključitev v vzgojno-izobraževalne ustanove in da je šola pri tem dolžna opravljati svojo funkcijo, stati za jasnimi vrednotami demokratične družbe in ustvarjati okolje, ki bo omogočalo uresničevanje teh vrednot, vendar pa hkrati ne more zagotoviti, da bodo tako ravnali prav vsi vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem. Ob omenjenem dogajanju v Kranju je državna sekretarka povedala, da so bile okoliščine specifične, saj doslej posebnih težav z vključevanjem otrok migrantov ni bilo, ker se je to dogajalo individualno in ne skupinsko kot v kranjskem primeru. Po njenem mnenju bi morali z učiteljicami in učitelji predhodno opraviti razgovore, ob tem pa je poudarila, da ministrstvo ni čakalo in ne čaka, da se bo nekaj zgodilo, temveč pripravljajo potrebno. Izpostavila je še pozitivne izkušnje, saj se je ministrstvu v zadnjem času na lastno pobudo javilo kar nekaj dijaških domov iz vse Slovenije, da so pripravljeni sprejeti begunske in migrantske otroke.
Pripravljalne ukrepe ministrstva je natančneje predstavila dr. Stanka Lunder Verlič, sicer sekretarka v kabinetu ministrstva za izobraževanje, pristojna za vključevanje otrok - migrantov v izobraževanje. Povedala je, da je trenutno v Sloveniji v osnovno šolo vpisanih 45 otrok prosilcev za mednarodno zaščito, eden z mednarodno zaščito, sedem pa jih še čaka na vpis, v osnovno šolo za odrasle pa je vključenih 21 mladoletnikov z mednarodno zaščito, trije še čakajo na vpis. Med ukrepi je omenila tudi posebno spletno podstran ministrstva, namenjeno vključevanju priseljencev, napovedala program opismenjevanja za mladoletnike in skorajšnji razpis za opolnomočenje strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje otrok in učencev v okolje.
Vključevanje otrok priseljencev je uspešnejše in manj težavno, če se ti ne povezujejo v t. i. zaprte skupine.
Uvodni del omizja sta z zgledi dobre prakse in težavami, s katerimi se šole spoprijemajo pri vključevanju otrok priseljencev, sklenili pomočnica ravnatelja jeseniške osnovne šole Prežihovega Voranca Jelka Kusterle in mag. Zala Bojović, učiteljica nemščine na berlinski osnovni šoli Möwensee-Grundschule. Predstavnica slovenske šole je izpostavila, da so jih dozdajšnje izkušnje naučile, da je vključevanje otrok priseljencev uspešnejše in manj težavno, če se ti ne povezujejo v t. i. zaprte skupine. Šole to lahko preprečijo tako, da te otroke razpršijo po različnih oddelkih. Tudi nemške izkušnje pa so pokazale, da je treba otrokom priseljencev, ki obiskujejo t. i. pripravljalne razrede (nem. Willkommensklasse) in ne znajo nemščine, omogočiti čim več druženja z otroki iz t. i. rednih razredov.
Ob odsotnosti prepotrebnih sistemskih rešitev so šole ter učiteljice in učitelji pri vključevanju otrok priseljencev preveč prepuščeni sami sebi.
Udeleženke in udeleženci omizja so v razpravi očitali državi, da so ob odsotnosti prepotrebnih sistemskih rešitev šole ter učiteljice in učitelji pri vključevanju otrok priseljencev preveč prepuščeni sami sebi, in izpostavili tudi premalo možnosti, ki jih imajo tujci, za učenje slovenskega jezika in kulture. Predlagano je bilo tudi, da bi zagotovili usposobljene učiteljice in učitelje za migracije, ki bi bili mobilni in bi delovali na več posameznih šolah. Hkrati je bilo poudarjeno, da izsledki različnih projektov in raziskav kažejo, da je treba otroke priseljencev čim prej združiti z drugimi otroki, ob tem pa izražen pomislek, da se jih zdaj preveč koncentrira le na nekaterih šolah. V povezavi z delom z otroki priseljencev so bili kot zelo pomembni omenjeni prostovoljke in prostovoljci, tudi vloga upokojenih pedagoških delavcev.
Spodaj si lahko ogledate videoposnetek celotnega dogodka.
Spodaj si lahko ogledate videoposnetek celotnega dogodka.