Do splošne stavke v vzgoji in izobraževanju še
Ljubljana, 5. 1. 2018

Vlada SVIZ sili v stavko

sporočilo za medije!


VLADA SVIZ SILI V STAVKO

Zahteve 37.186 zaposlenih za ustrezno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, primerno plačilo za razredniško delo in višji regres za vse, ki so pod minimalno plačo, vlada ignorira in s podcenjujočim odnosom poglablja konflikt.
 

Ljubljana, 5. januarja 2018 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) v imenu pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic in vzgojiteljev v vrtcih, učiteljic in učiteljev, svetovalnih delavk in delavcev, knjižničark in knjižničarjev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vrtcih, osnovnih, glasbenih, srednjih šolah, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in dijaških domovih, v imenu asistentk in asistentov, bibliotekark in bibliotekarjev, lektoric in lektorjev, učiteljic in učiteljev veščin, strokovnih sodelavk in sodelavcev na univerzah ter visokošolskih učiteljic in učiteljev – kar je skupaj več kot 46.000 strokovnih delavk in delavcev – poziva Vlado RS, da po treh mesecih sprenevedanja takoj pristopi k pogajanjem za ustrezno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela.

Mednarodne in domače analize plač enoznačno ugotavljajo, da je vzgojno-izobraževalno delo vrednoteno slabše kot delo na primerljivih delovnih mestih v drugih delih javnega sektorja, za katera je zahtevana enaka izobrazba. Tako je, za primer, povprečna plača v vzgoji in izobraževanju na delovnih mestih, kjer je zahtevana univerzitetna izobrazba, za 500 evrov nižja od povprečne plače zaposlenih  v državni upravi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Ohranjanje in še bolj zboljševanje kakovosti vzgoje in izobraževanja sta neposredno povezana z ustreznim vrednotenjem vzgojno-izobraževalnega dela. Če je le-to manj vredno od primerljivega drugega dela, je neizogibno, da bo kakovost izobraževalnega sistema v prihodnjih letih drsela navzdol. SVIZ že nekaj let opozarja, da Slovenija brez ustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela, od vrtcev do univerz, ne bo zdržala na kakovostni ravni, ki zdaj še presega raven kakovosti velike večine evropskih držav in držav OECD.

Prav zaradi tega je SVIZ Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport 16. oktobra 2017 posredoval predlog sprememb tarifnega dela Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki odpravlja nesprejemljivo nižje vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela. Že po izteku 30-dnevnega roka, ki ga kolektivna pogodba sicer predvideva za odgovor druge pogodbene stranke, je Vlada RS zgolj sporočila, da se še usklajuje – kar je po oceni SVIZ povsem neresno. Da bi vlado prisilil k pogajanjem, je Glavni odbor SVIZ 30. novembra 2017 napovedal splošno stavko v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za 14. februar 2018. Vlada vnovič ni odreagirala. V prvi polovici lanskega decembra je SVIZ na več kot 700 zavodih izvedel glasovanje o stavki, ki se ga je udeležilo kar 39.469 zaposlenih – za stavko jih je glasovalo 37.186, 2.283 jih je bilo proti. Tri tedne po izglasovanju stavke, ki bo brez vsakega dvoma najbolj množična stavka v vzgoji in izobraževanju od osamosvojitve do danes, Vlada RS niti na včerajšnji seji ni sprejela odločitve o začetku pogajanj z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju. Tri mesece po vložitvi zahtev sindikata in zaposlenih, ob dejstvu, da ministrica dr. Maja Makovec Brenčič javno pritrjuje njihovi upravičenosti, na sestanku z vodstvom SVIZ 5. 12. 2017 pa se ji je v tem pridružil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, je skrajno nenavadno, da se vlada izogiba pogajanjem, ki bi lahko preprečila eno najmnožičnejših stavk pri nas. In to kljub temu, da ji Zakon o stavki nalaga, da mora od dneva napovedi stavke in med njo iskati sporazumno rešitev nastalega spora, kar omogoča tudi odpoved stavke. Ali je mogoče, da si vlada želi, da pride do množične stavke in protestov sredi Ljubljane? Zahteve 37.186 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za ustrezno vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, primerno plačilo za razredniško delo in višji regres za vse zaposlene, ki so pod minimalno plačo, vlada ignorira in s podcenjujočim odnosom poglablja konflikt. Komu bo to koristilo? Vladi? Koalicijskim strankam? Če se je vlada pridružila prepričanju večine vzhodnoevropskih držav, da je vzgojno-izobraževalno delo za prihodnost države manj pomembno od nalog zaposlenih v »trdem« delu države, naj zbere pogum ter to izobraževalkam in izobraževalcem tudi javno in naravnost pove.  

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar