Trajnostni okoljski razvoj in vloga učiteljskih sindikatov

V okviru projekta Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE) »Izobraževanje za družbene spremembe: vloga sindikatov v izobraževanju pri naslavljanju vprašanj trajnostnega okoljskega razvoja« je bila konec aprila v Rimu organizirana delavnica s ciljem krepitve zmogljivosti sindikatov v izobraževanju za učinkovitejše naslavljanje vprašanj okoljske problematike in negativnih podnebnih sprememb. Omenjene teme dobivajo vse večjo veljavo in prioritetno vlogo tudi v  razpravah in aktivnostih sindikatov, saj je boj proti podnebnim spremembam v neposrednem interesu kakovosti življenja ter prihodnosti delavcev in njihovih otrok, zato bi moral postati del strateških usmeritev sindikatov. Za sindikate je ključnega pomena, da se kar najbolj angažirajo okrog vprašanja, kdo bo prevzel stroške prehoda ekonomije na okoljsko vzdržne načine produkcije, in da zagotovijo, da ne bodo prav delavci tisti, ki bi nosili največje breme omenjenega prehoda.

Skrajne podnebne spremembe, množičnejša pojavnost naravnih nesreč in številna okoljska vprašanja zahtevajo takojšnje in konkretne družbene spremembe, vključno z individualnimi in kolektivnimi spremembami v miselnosti, vedenju, življenjskem slogu in izobrazbi, ki je temeljno orodje za zagotavljanje trajnostnega razvoja okolja. Sindikati v izobraževanju imamo ključno vlogo pri omogočanju ne le-tega, da se izobraževanje o trajnostnem okoljskem razvoju vključi na vse ravni in vse vidike izobraževalnih sistemov, temveč tudi, da ga spremljajo trajnostni ter ustrezni tehnični, finančni in kadrovski viri ter da je učiteljem na voljo tudi vsa potrebna strokovna podpora. Namen projekta ETUCE je zlasti opolnomočiti sindikate ter dvigniti zavest predvsem med izobraževalci, da se je potrebno ukvarjati z vprašanji trajnostnega razvoja v povezavi s podnebnimi spremembami, ki vlivajo vse prej kot optimizem.

V dvoletnem projektu ETUCE-ja kot članica ožje skupine, ki določa in usmerja aktivnosti projekta, sodeluje tudi predstavnica našega sindikata, mag. Damijana Meža (Šolski center Slovenj Gradec – Srednja šola Slovenj Gradec in Muta, magistrica znanosti s področja kemijske tehnike, aromaterapevtka, ki poučuje strokovne predmete v programu okoljevarstveni tehnik). Namen projekta je v prvi vrsti ozaveščati sindikate ter njihovo članstvo – preko tega pa doseči tudi ustrezne in obenem nujno potrebne spremembe v naših družbah – o pomembnosti izobraževanja o okoljski in podnebni problematiki ter nujnosti čimprejšnjega ukrepanja z namenom vzpostavitve vzdržnega, trajnostnega razvoja. Vzgoja in izobraževanje ter zaposleni v teh dejavnostih imajo ključno vlogo pri obravnavi okoljskih tem. Učiteljice in učitelji na vseh ravneh izobraževanja imajo moč pri mladih spodbujati in krepiti t. i. okoljsko pismenost, tj. povečevati zavedanje o pomenu varovanja okolja, pozivati k pozitivnim ukrepom na tem področju, pomagati prilagajati se na podnebne spremembe in proaktivno delovati zoper nje.

Tokratna prva delavnica, organizirana v Rimu, je služila razpravi o izzivih, s katerimi se sooča izobraževalni sektor pri vprašanju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, o vlogi, ki jo šolstvo lahko prevzame, in izmenjavi dobrih praks ter znanja in izkušenj med sindikati. Osrednji del rimskega dogodka je bila predstavitev Lorenza Fioramontija, bivšega italijanskega ministra za izobraževanje, o tem, kako je Italija kot prva država na svetu v svoj predmetnik uvedla obvezen predmet o trajnostnem okoljskem razvoju. To se je zgodilo leta 2019. Nekatere države so takrat sicer svojim učencem že ponujale tovrstne izbirne predmete, Italija pa je kot prva država to vpeljala kot obvezno v kurikulum za vse učence tako v osnovnih kot srednjih šolah, obenem pa so številne fakultete tak modul vključile tudi v študij za bruce. Lorenzo Fioramonti je izpostavil, da je pobuda za to prišla s strani mladih, ki so bili vse bolj zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in pri pouku niso več želeli zgolj poslušati o razlogih za propadanje okolja, temveč se opolnomočiti in postati proaktivni deležniki.

»Vzgoja nove generacije, ki se zaveda podnebnih sprememb, okolja in njegovih izzivov, bo ustvarila odgovorno prebivalstvo: prebivalstvo, ki svoje družbeno in gospodarsko obnašanje prilagaja okolju in svoji okolici, ter prebivalstvo, ki se zaveda prihodnjih izzivov in si skupaj prizadeva za zaščito, ohranjanje in ustvarjanje trajnostnega planeta za prihodnje generacije.«

Profesor Fioramonti je bil za italijanskega ministra za javno šolstvo imenovan septembra 2019 in je znan po svojem zavzemanju za dvig kakovosti njihovega izobraževalnega sistema in odločni zahtevi za povečanje proračuna za izobraževanje v Italiji. Je glasen zagovornik zelenih politik. Kmalu po nastopu mandata je napovedal uvedbo obveznega predmeta v šole o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju. Od vlade, katere član je bil, je zahteval dodatne tri milijarde evrov v proračunu za leto 2020 za izboljšanje šol in univerz. Njegovi predlogi za nove davke na letalske vozovnice, plastiko in sladko hrano, s katerimi bi lahko pridobili dodatna sredstva za izobraževanje, so naleteli na kritike s strani tistih, ki so trdili, da so Italijani že preveč obdavčeni. Ker mu vlada ni prisluhnila in v proračunu njegovemu ministrstvu oziroma za izobraževalni sistem ni zagotovila dodatnih sredstev, je konec decembra 2019 protestno odstopil z ministrskega mesta.