Vprašanja iz kulture
Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo politične stranke in liste, ki kandidirajo na tokratnih državnozborskih volitvah, 6. aprila 2022, zaprosili, naj se jasno opredelijo do trenutnega položaja kulturne dejavnosti v naši državi in nam enoznačno odgovorijo na vprašanja, kako bodo problematiko v kulturnem sektorju urejale v prihodnje.
V izhodišču dopisa smo izpostavili, da je v minulih dveh letih socialni dialog med ministrstvom za kulturo in sindikatom zamrl oziroma je na ničelni stopnji, kar poraja vprašanje, kako nameravajo stranke in liste, če bodo prestopile parlamentarni prag, to stanje izboljšati in med socialnimi partnerji znova vzpostaviti socialni dialog na primerni ravni. V sindikatu nas prav tako zanima, ali se omenjene stranke in liste zavzemajo za to, da bi se v javnem sektorju ohranil enotni plačni sistem, v okviru katerega so bila razmerja med posameznimi poklicnimi skupinami prvotno domišljena in usklajena med socialnimi partnerji, ter kakšni so njihovi načrti glede izboljšav, ki jih trenutni plačni sistem zahteva. Povprašali smo jih, ali se bodo, če bo njihova stranka vstopila v državni zbor, potegovali za imenovanje ministra oziroma ministrice iz njihovih vrst, zelo pomemben podatek za zaposlene v kulturi pa bo tudi razmislek naslovljenih o tem, koliko javnih sredstev v deležu BDP bi bilo ustrezno nameniti za financiranje resorja. Pozvali smo še k oceni zadnje spremembe Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, s katerimi je bila strokovnim komisijam odvzeta pristojnost pri podeljevanju javnih sredstev.
Glede na to, da smo v zadnjem obdobju priča stopnjujočemu se nezadovoljstvu v povezavi s kadrovanjem predstojnikov javnih zavodov na področju kulture – tudi zato, ker se pri izbiri oziroma potrjevanju ne upoštevajo strokovnost, usposobljenost ter poznavanje poslanstva in delokroga zavoda; v ustanovnih aktih nekaterih zavodov so bili celo znižani kriteriji za zasedbo teh delovnih mest – SVIZ zanima, ali nameravajo stranke poskrbeti, da bo ta praksa odpravljena in da bodo na vodilna mesta imenovani sposobni kulturniki, ki bodo poskrbeli za kakovosten razvoj zavoda, ki ga bodo vodili. Samovoljni ukrepi na tem področju namreč vodijo v usihanje in propadanje institucij z dolgoletno tradicijo. Upoštevaje, da večina zavodov s področja kulture že vrsto let opozarja na kadrovsko podhranjenost, je pomembno, ali jim bo prihodnja oblast zagotovila ustrezno kadrovsko zasedbo na podlagi mednarodno priznanih standardov, ki omogočajo nemoteno delovanje posameznega zavoda. Ključno je tudi, kakšno stališče imajo politične stranke in liste, ki bodo potencialno zasedle sedeže v parlamentu, do samozaposlenih v kulturi in nujnega izboljšanja njihovega položaja.
V času epidemije covida-19 se je pokazalo, kako pomembno je, da je v javnih zavodih zagotovljena ustrezna tehnološka podpora za komunikacijo z uporabniki in zainteresirano javnostjo, hkrati pa se je potrdilo, da sektor kulture na tem področju zaostaja za drugimi družbenimi podsistemi, in sicer se resor sooča tako s primanjkljajem kadra kot primerne opreme. V načrtu za okrevanje in odpornost (junij 2021, razdelek NOO 2.2.3., M) so znatna sredstva namenjena tudi za digitalizacijo kulture, SVIZ pa zanima, kako bi jih bilo po mnenju političnih strank najbolj smiselno razdeliti.
Z odgovori političnih strank in list na pomembna vprašanja, ki so aktualna v kulturnem sektorju, bomo v SVIZ seznanili svoje članice in člane, zaposlene v javnih kulturnih organizacijah, in javnost.