Vprašanja SVIZ ministrskima kandidatoma
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je danes na kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala oziroma za javno upravo Tugomirja Kodeljo naslovil dopisa z nekaj vprašanji v luči za jutri napovedanih njunih zaslišanj pred pristojnima parlamentarnima odboroma.
Pismo za kandidata za ministra objavljamo v nadaljevanju.
kandidatu za ministra
Ljubljana, 3. september 2018
Spoštovani kandidat za ministra.
V imenu 37.717 članic in članov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) vas v luči skorajšnjega zaslišanja kot ministrskega kandidata pred članicami in člani pristojnega parlamentarnega Odbora prosiva, da se v svoji predstavitvi na seji Odbora opredelite tudi do naslednjih vprašanj in problematike:
Na pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma o stavkovnih zahtevah zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so (že od začetka letošnjega leta) v splošni stavki, je bilo 12. marca letos med vladno in sindikalno pogajalsko skupino besedilo o zvišanju plač na posameznih delovnih mestih že usklajeno. Temu bi moralo slediti zgolj še parafiranje čistopisa, ki pa ga je vodja vladne pogajalske skupine naknadno in nepričakovano zavrnila, in sicer s pojasnilom, da se je zaradi dogovorjenega znašla pod pritiskom drugih skupin zaposlenih. Zapis dogovorjenih zvišanj je zabeležen v »Sklepni informaciji o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja«, s katero se je takratna vlada seznanila na svoji seji 22. marca 2018. Z razlogi, ki jih informacija navaja o tem, zakaj do podpisa ni prišlo, se že takrat sicer nismo strinjali, a to trenutno ni najpomembneje. Kar je pomembno, je to, da so navedbe o dogovorjenih zvišanjih in uvedbi novih delovnih mest in nazivov v vladni informaciji točne. Slednja namreč točno povzema dogovorjeno zvišanje plačnih razredov za posamezna delovna mesta, za novo delovno mesto razrednika in za razširitev kariernega razpona za strokovne delavce v nazivih svetovalec in svetnik, višjega regresa za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo.
Kot kandidata za ministra v prihodnji Vladi RS vas sprašujemo:
1. Ali soglašate, da se pogajanja z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju nadaljujejo od točke, na kateri so bila spomladi letos prekinjena? Ali soglašate, naj Vlada RS s stavkajočimi v vzgoji in izobraževanju čim prej doseže dogovor glede stavkovnih zahtev in podpiše stavkovni sporazum o prenehanju stavke?
2. Ali soglašate, da je treba zaostajanje plač na delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju za primerljivimi delovnimi mesti v drugih delih javnega sektorja odpraviti, vsaj v deležih, kot so bili že dogovorjeni na pogajanjih in nato tudi verificirani v sklepni informaciji Vlade RS z dne 22. 3. 2018?
Pojasnilo:
SVIZ je decembra 2017 izglasoval splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, za katero je na posamičnem glasovanju na 707 lokacijah v vrtcih, šolah, dijaških domovih in fakultetah po predloženih zapisnikih glasovalo 37.186 zaposlenih, 2.283 pa jih je bilo proti. Prvi dan stavke je bil izpeljan 14. februarja 2018. Stavkalo je več kot 38.000 zaposlenih. Na prvi dan stavke je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani izveden tudi protestni shod stavkajočih, ki se ga je po uradnih podatkih udeležilo preko 20.000 ljudi. Stavka se je nadaljevala z enako zavzetostjo in odločnostjo zaposlenih 14. marca 2018. Na večer drugega stavkovnega dne je predsednik vlade Miro Cerar odstopil. Glavni stavkovni odbor SVIZ je splošno stavko zamrznil »do trenutka, ko bo Slovenija dobila vlado s polnimi pooblastili. Če do podpisa stavkovnega sporazuma ne bo prišlo v razumnem roku, se bo stavka nadaljevala do izpolnitve stavkovnih zahtev, razen v primeru, da bi članstvo z glasovanjem odločilo, da izstopa iz stavke«. Katere koli druge možnosti ni.
SVIZ je vladi na pogajanjih posredoval izračune, ki vsi enoznačno potrjujejo zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanje. Vlada izračunov ni nikoli zanikala, celo nasprotno – v sklepni fazi pogajanj jim je v celoti pritrdila. Neupravičeno zaostajanje plač v vzgoji in izobraževanju najbolje ilustrira primerjava na nosilnih delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo v državni upravi in v šolstvu. Razlika med povprečno bruto plačo učitelja z univerzitetno izobrazbo in uradnika z enako izobrazbo zadnja leta niha okrog 500 evrov bruto, čeprav 2. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju določa, da morajo biti plače na primerljivih delovnih mestih enake! Stavkovne zahteve SVIZ teh povsem neupravičenih razlik sicer niti ne razpolovijo!
Za boljšo predstavo in utemeljitev omenjenih podatkov dodajamo graf gibanja povprečne plače v državi, povprečne plače v zdravstvu, povprečne plače v državni upravi in povprečne plače v vzgoji in izobraževanju od začetka leta 2012 do junija 2018 po kvartalih. Zaostajanje prejemkov v vzgoji in izobraževanju je očitno, tudi v razmerju do povprečne plače v državi, in kaže na marginalizacijo pomena enega od ključnih sistemov, ki lahko zagotovijo bolj kakovostno življenje slovenskemu prebivalstvu. Če bi izračun povprečij upošteval tudi izobrazbeno strukturo zaposlenih po posameznih dejavnostih – izobraževanje ima daleč največji delež visoko izobraženih od vseh dejavnosti – bi bila slika v škodo izobraževanja zgolj le še bolj drastična in zaskrbljujoča.
Gibanje bruto plač po dejavnostih v javnem sektorju od januarja 2012 – junija 2018 (vir: SURS)
S spoštovanjem,
Jelka Velički, predsednica GO SVIZ
Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ
V vednost: - vodjem poslanskih skupin; - članicam in članom pristojnih odborov; - medijem.