Vrtci in šole po covidu
V drugi polovici maja, 22. in 23. 5. 2024, smo na študijskem obisku v Ljubljani gostili sodelujoče v mednarodnem projektu Apres covid. Namen slednjega je preučiti psihosocialna tveganja in nasloviti problematiko pravičnega in trajnostnega okrevanja v vzgoji in izobraževanju po krizi covida-19.
Nosilca projekta Apres covid sta evropska socialna partnerja v izobraževanju – Evropski sindikalni odbor za izobraževanje (ETUCE) in Evropska federacija delodajalcev v izobraževanju (EFEE) –, v projektni skupini pa ob predstavnikih Portugalske, Belgije in Malte sodeluje tudi Sviz, ki ga zastopa predsednica Sekcije svetovalnih delavk in delavcev Tina Rezar. Na tokratnem obisku, ki je bil prvi od skupno treh, ki so predvideni v projektu, so kolegi iz tujine skupaj z raziskovalko v projektu obiskali ljubljanski osnovno in srednjo šolo ter ob pogovorih s tamkaj zaposlenimi (ravnateljicama, učitelji in svetovalno službo) preučevali, katere spremembe je na področju psihosocialnih tveganj prinesel čas pandemije. Razpravljali so tudi, s katerimi posledicami covida se šole in zaposleni spoprijemajo še danes ter katere dobrodošle spremembe iz obdobja pandemije so se ohranile.
Prvi dan študijskega obiska je na sedežu Sviza potekalo tudi srečanje slovenskih socialnih partnerjev (sindikata, ravnateljev, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda RS za šolstvo), na katerem smo izmenjali informacije o potrebah zaposlenih ter dejavnostih naših organizacij na področju zagotavljanja dobrobiti učiteljev in vodstev šol ter psihosocialnih tveganjih za zaposlene v vzgoji in izobraževanju v obdobju po pandemiji.
Zdravstvena, gospodarska in socialna kriza, ki jo je sprožila pandemija covida-19, je močno vplivala na evropske vzgojno-izobraževalne sisteme in delovne pogoje v izobraževanju po vsej Evropi. Spremembe, ki jih je sprožila ta kriza, so prispevale k poglobitvi že obstoječih težav ter tudi spodbudile nastanek novih poklicnih tveganj. Zlasti psihosocialna tveganja v učiteljskem poklicu so se pokazala kot izziv, ki zahteva nujno ukrepanje.
Že v obdobju pred pandemijo so bili pedagoški delavci zelo izpostavljeni psihosocialnim tveganjem zaradi številnih dejavnikov stresa, kot so velika delovna obremenitev, podaljševanje delovnega časa, izpostavljenost nasilnemu vedenju, ter že zaradi same socialne in čustvene narave poklica. Kriza covida-19 je stresne dejavnike, povezane s psihološkimi tveganji za delavce v izobraževanju, tako zgolj še dodatno okrepila. Izobraževanje je bilo, denimo, po poročanju Eurofounda navedeno kot sektor z največ zahtevami in zlasti najbolj čustveno izčrpavajoče oziroma zahtevno v času epidemije.
S kolegi iz tujine smo na študijskem obisku pri nas obiskali dve šoli v Ljubljani – osnovno šole Dravlje in Gimnazijo in veterinarsko šolo – kjer smo z učitelji, vodstvi šol in svetovalno službo pretresali koristne posledice pandemije, psihosocialna tveganja in prisluhnili primerom dobrih praks za izboljšanje delovnega okolja ter duševnega zdravja zaposlenih. Sodelujoči so z raziskovalko in člani projektne skupine izmenjali podatke, poglede in občutke o tem, kako so se zaradi pandemije spremenile njihove delovne obremenitve, odgovornosti, možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Razpravljali smo, ali so vse te spremembe (dodatno negativno) vplivale na nekatere stresne dejavnike, kot so stres, povezan z delom, tesnoba, depresija, izgorelost, in njihovo počutje ter duševno zdravje na splošno. Pogledali smo tudi, kako sta potekali komunikacija in sprejemanje odločitev med pandemijo in kako je vse to vplivalo na zadovoljstvo posameznikov. Vsaj na primeru obeh obiskanih šol se je pokazalo, da so dobra in pravočasna komunikacija, redno usklajevanje in izmenjava informacij med vodstvom šol in zaposlenimi ter kolegialna podpora in opora zaposlenim olajšali soočanje s (pre)številnimi izzivi koronskega časa.
Na srečanju deležnikov v vzgoji in izobraževanju, ki je na sedežu Sviza potekalo 22. 5. 2024, smo se sindikat, ravnatelji, ministrstvo in zavod medsebojno seznanili s potrebami, pričakovanji in aktivnostmi ter razpravljali o možnostih nadaljnjega sodelovanja v okviru socialnega dialoga pri obravnavi (psihosocialnih) tveganj v izobraževanju.
Vsem kolegicam in kolegom na OŠ Dravlje ter Gimnaziji in veterinarski šoli (BIC Ljubljana), ki so pripomogli k uspešni izvedbi študijskega obiska in so raziskovalki in gostom namenili svoj dragoceni čas v tem intenzivnem času številnih obveznosti na šolah, se res najlepše zahvaljujemo!