Vrtci v epidemiji covida-19
Na Pedagoškem inštitutu, v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom so po naročilu in s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izvedli raziskavo o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covida-19.
Kot so raziskovalke Pedagoškega inštituta poudarile ob predstavitvi temeljnih izsledkov vprašalnika, ki je bila hibridno izpeljana 4. novembra 2021, je raziskava zelo pomembna, saj je naslovila v epidemiji spregledano raven vzgojno-izobraževalnega sistema – predšolsko vzgojo. Slednja je utemeljena kot del vzgojno-izobraževalnega sistema in naslavlja otroke v njihovem najzgodnejšem in najobčutljivejšem obdobju. Zaradi tega je pomembno razumeti, kaj se je v času epidemije dogajalo tako z otrokom, ki je oziroma ni bil vključen v vrtec, in kaj se je dogajalo v vrtcih, katerih naloga je bila v tistem času opredeljena kot varstvena.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je potekal proces vzgoje in izobraževanja v času epidemije; kaj se je v času zaprtja vrtcev dogajalo s populacijo otrok, vpisanih v vrtec; katere od rešitev, ki so bile aplicirane v tem obdobju, je smiselno obdržati tudi v prihodnje (npr. več sodelovanja s starši, stik z otrokom na daljavo, če je dolgotrajno bolan ipd.); katere spremembe zaznavajo strokovni delavci v otrokovem socialnem vedenju, čustvenem izražanju in doživljanju ter katere starši itd. Metodologija raziskave in opis vzorca Raziskava o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covid-19, ki je potekala med marcem in avgustom 2021, je bila zasnovana kot opazovanje predšolske vzgoje posameznega otroka z več vzporednih ravni: ravni vrtca, ki opredeljuje delo vrtca v odnosu do nacionalne strategije boja z epidemijo in sprejema odločitve o spremenjenem načinu dela ter zaznava njihove posledice; ravni oddelka v vrtcu, v katerega je otrok vključen in dela po spremenjenih pristopih ter z ravni otrokovega domačega okolja, ki se bistveno poveže z institucionalno predšolsko vzgojo zaradi nacionalnih predpisov o zadrževanju ljudi doma. Za vsako raven je bila določena ciljna populacija posameznikov, od katerih so bile s pomočjo zanje zasnovanega vprašalnika pridobljene informacije (vprašalnik za vodstvo, vprašalnik za strokovne delavke, vprašalnik za starše), poleg tega pa je bila neodvisno od sodelujočih vrtcev oblikovana ekspertna skupina zaposlenih v predšolski vzgoji in izobraževanju, s pomočjo katere so bila oblikovana Priporočila za ukrepe in sistemske rešitve na področju predšolske vzgoje po izkušnji z epidemijo bolezni covid-19 (Bozovičar et. al., 2021). Vzorčni okvir raziskave so sestavljali vsi javni vrtci v Sloveniji, ki so v času trajanja raziskave zajemali populacijo otrok v starosti od enega do šestih let.
Raziskava o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covida-19 je pokazala, da so se vrtci čutili zapostavljene, pozabljene, kot da niso del vzgojno-izobraževalnega sistema. Pogrešali so podporo vodilnih in odgovornih institucij ter dvosmerno komunikacijo in vključevanje strokovnjakov predšolske vzgoje v sprejemanje odločitev.
Tako vodstveni kot tudi strokovni delavke in delavci so v večini primerov izražali, da je bilo poimenovanje »nujno varstvo« v času epidemije neustrezno, zaskrbljeni pa smo lahko, kot opozarja Pedagoški inštitut, zaradi opažene izrazite prevlade medicinsko-higienske paradigme nad vzgojno-izobraževalno. V tem kontekstu so ugotovili, da se je na račun upoštevanja higienskih priporočil močno povečal obseg dela zlasti za vodstvene delavce in administrativni kader, strokovnim delavkam pa je izvajanje higienskih priporočil zmanjševalo čas za neposredno delo z otroki. Prav tako se je zaradi organizacije dela, ki je zahtevala delo v t. i. mehurčkih, zmanjšala sočasna prisotnost strokovne delavke v oddelku, kar je nedvomno vplivalo na kakovost dela v oddelkih. V zvezi s poimenovanjem in rabo »nujno varstvo« je bilo v raziskavi ugotovljeno, da vrtci niso zagotavljali le varstva, temveč celosten vzgojno-izobraževalni proces.
Strokovni delavci in delavke so kot pozitivno izpostavili delo v t. i. mehurčkih, ampak v smislu dela v manjših skupinah otrok, v katerih lahko v večji meri uresničujejo individualizacijo, se v večji meri prilagajajo potrebam, interesom otrok. Niso pa mehurčki razumljeni kot pozitiven ukrep v kontekstu socialnega razvoja otrok. Izpostavljena je bila tudi nujnost prihodnjega zmanjšanja obstoječih normativov.
Kot je pokazala raziskava, zaprtje vrtcev ni imelo bistvenega finančnega vpliva na delovanje vrtcev, finančne posledice so prinesli zelo veliki stroški za razkužila, čistila, zaščitno opremo, kritje bolniških odsotnosti. Dejavnosti profesionalnega razvoja so se v času epidemije covida-19 premaknile na splet, večja je bila tudi dostopnost strokovnih izobraževanj, vrtci so imeli manj izdatkov za kritje potnih stroškov. Čas epidemije je po mnenju staršev na otroke vplival v smeri zmanjšanega upoštevanja pravil, kar so poleg zmanjšane vztrajnosti, težav pri koncentraciji, manjši samostojnosti pri oblačenju, težav pri reševanju konfliktov, razumevanju navodil in fini motoriki ugotovili tudi strokovni delavke in delavci. Kot zelo pomembne in potrebne so se izkazale kompetence za rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Strokovni delavci in delavke sicer poročajo, da so v času epidemije na tem področju zboljšali lastne kompetence, kljub vsemu pa potreba po dodatnem usposabljanju ostaja, prav tako potreba po boljši opremljenosti vrtcev z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Skoraj vsi vrtci so v času zaprtja vrtcev vsaj enkrat še dodatno stopili v stik z družinami, je pa poizvedbo glede potreb družin v epidemiji opravil le majhen delež vrtcev. Ne nazadnje je raziskava potrdila, da se je problematika zagotavljanja podpore ranljivim skupinam, ki je izrazito podhranjeno področje že v času nespremenjenih razmer, v času epidemije le še poglobila.
V okviru raziskave so bila oblikovana tudi Priporočila za ukrepe in sistemske rešitve na področju predšolske vzgoje po izkušnji z epidemijo bolezni covid-19. Dokument je, kot izpostavlja Pedagoški inštitut, lahko v pomoč vodilnim institucijam v državi pri oblikovanju ukrepov v primeru vnovičnega izobraževanja na daljavo, vodstvenim in strokovnim delavcem pa dobra usmeritev k ohranjanju podpirajoče vzgoje in izobraževanja tudi v izrednih razmerah.