Vštevanje dodatkov v davčno osnovo

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) prejemamo v teh dneh številna vprašanja, povezana z informativnimi izračuni dohodnine oziroma, natančneje, z dilemo, ali se dodatki za delo v rizičnih razmerah, ki so jih zaposleni prejeli v času epidemije covida-19, vštevajo v davčno osnovo za plačilo dohodnine za leto 2021. V nadaljevanju podajamo k temu ustrezno pojasnilo.

Zakonodajalec je v prvem odstavku 59. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) določil krog delavcev, ki so upravičeni do tega, da se jim dodatki, ki so jih prejeli za delo v rizičnih razmerah, za nevarnost in posebne obremenitve, ne vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za leti 2020 in 2021. Med tistimi, ki so do omenjene ugodnosti upravičeni, žal niso tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, saj je zakonodajalec podelil ta privilegij zgolj nekaterim skupinam delavk in delavcev (zaposlenim pri izvajalcih socialnovarstvene dejavnosti in zdravstvene dejavnosti). V SVIZ smo prepričani, da gre pri navedenem za samovoljno razlikovanje javnih uslužbenk in uslužbencev, ki so omenjene dodatke sicer prejeli na istih pravnih podlagah. Takšno ravnanje je v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije oziroma načelom enakosti pred zakonom. Menimo, da so nekatere skupine zaposlenih (med njimi tudi vsi zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja) zaradi navedene ureditve znašle v bistveno slabšem premoženjskem položaju, saj bodo manj ugodno obravnavane na davčnem področju za leti 2020 in 2021. To se bo odrazilo tudi pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državne štipendije, znižano plačilo vrtca, subvencije malic za učence in dijake itd.

SVIZ je v zvezi s predstavljeno problematiko na Ustavno sodišče RS (preko izbrane pobudnice) že lani vložil pobudo za začetek presoje ustavnosti, a smo k le-tej prejeli sklep o zavrženju, z obrazložitvijo, da je lahko ustavno varstvo vloženo šele, ko so zoper posamični pravni akt izčrpana vsa pravna sredstva na rednih sodiščih, četudi smo v SVIZ, predhodno opozorili na nesmiselnost le-tega.  Ne glede na vse navedeno, smo v SVIZ angažirani, da omenjeno kršenje ustavno zagotovljene pravice, tj. enakosti pred zakonom, razrešimo sodno, in smo na poti, na katero nas je usmerilo Ustavno sodišče RS – torej v postopku izčrpavanja pravnih sredstev zoper posamični pravni akt. Ta postopek pri pristojnih organih trenutno, žal, še ni končan.