Ljubljana, 14. 2. 2022

Vzgojni zavodi povsem spregledani

Na sedežu Glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo 14. februarja 2022 pripravili novinarsko konferenco, na kateri smo opozorili na  nezavidljive razmere, v katerih opravljajo svoje zahtevno delo zaposleni v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Gre za pomemben del vzgojno-izobraževalnega sistema, ki pa je pogosto odmaknjen od oči in zanimanja javnosti ter spregledan tudi s strani odločevalcev.

V luči opredeljevanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju o izvedbi splošne stavke, ki v teh dneh poteka tudi v vzgojnih zavodih, so predstavniki zaposlenih iz Mladinskega doma Maribor, Vzgojnega zavoda Smlednik, Mladinskega doma Malči Beličeve in Mladinskega doma Jarše, v katerih je organiziran tudi SVIZ, izpostavili zaostrene razmere in težavne pogoje specifičnega dela, ki ga opravljajo, ter izrazili svoja pričakovanja in zahteve do šolske oblasti. O tem je sicer SVIZ pred dnevi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že posredoval tudi poseben dopis. Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, je na novinarski konferenci poudaril, da so vzgojni zavodi oziroma centri za celostno obravnavo – v Sloveniji jih je skupno devet – namenjeni otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki nimajo ustreznega družinskega varstva, oskrbe in vzgoje (zanemarjanje s strani staršev, nasilje v družini, težave z revščino in nezmožnostjo nudenja osnovnih življenjskih pogojev, okolja s povečanim kriminalom in tveganji ipd.). V zavodih so otroci od 6. leta starosti naprej, mladostniki pa do 18. oziroma tudi do 21. leta. Vzgojni zavodi so odprti 365 dni na leto in 24 ur vsak dan. Gre torej za zahtevno delo s skrajno občutljivo skupino otrok in mladostnikov, pogoji za delo pa so se z epidemijo covida-19 še poslabšali. Zaposleni, denimo, ne prejemajo nikakršnega dodatka za delo v tveganih razmerah, delajo pa z okuženimi otroki in mladostniki ter imajo vzpostavljene t. i. sive in rdeče cone. Zavodi se soočajo z veliko fluktuacijo kadra, zaposleni odhajajo, z razpisi pa nove le težko pridobijo ali ti za delo niso ustrezno usposobljeni.

 

Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami sta pomembni in odgovorni nalogi učiteljev, drugih strokovnih delavcev, predvsem pa poklicnih vzgojiteljev, saj ti prevzemajo nase odgovornost za celosten osebnostni razvoj otrok in mladostnikov. Vzgojitelji v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami opravljajo vzgojno delo tudi ob koncih tedna in času šolskih počitnic, in sicer v vedno večjem obsegu, saj je vse več otrok in mladostnikov, ki v domačem okolju nimajo pomembne druge osebe, h kateri bi lahko odhajali med vikendi ali počitnicami. Opravljajo naloge 'nadomestnih staršev' (osebna higiena, spremstvo in opora pri zdravljenju /kroničnih, psihičnih bolezni/, empatično sprejemanje in postavljanje meja, podpora pri tragičnih in dramatičnih dogodkih), opravljajo naloge, povezane z institucijami (timske obravnave, spremstvo in obravnava na sodiščih, pričanja), izvajajo različne intervencije s podporo intervencijskih služb (v zvezi s pobegi iz zavodov, kriminalnimi dejanji, zasvojenostjo, nasilnimi in ogrožajočimi vedenji, poskusi samomora in samopoškodovalnega vedenja) …

Andreja Logar iz Mladinskega doma Malči Beličeve Ljubljana, ki je zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini, je dodatno izpostavila, da vzgojitelji v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami opravljajo vse zadolžitve kot vzgojitelji v dijaških domovih, a glede na to, da delajo s populacijo »s socialnega dna« opravljajo še številne druge naloge – otroke in mladostnike učijo osnovnih opravil, higiene, jim dajejo zdravila, jih spremljajo na sodišče ... Na dnevni ravni so soočeni z agresivnim, nasilnim vedenjem, ob tem pa so otrokom nadomestni starši in se trudijo, da jih motivirajo, jim osmišljajo življenje ter nudijo oporo ob problematičnih, tragičnih dogodkih.

   

Tatjana Klančar iz Mladinskega doma Maribor je poudarila, da je delo zaposlenih v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami usmerjeno učenje otrok in mladostnikov za življenje in delo zunaj ustanove. Dodala je, da so težavne predvsem situacije, ko je kdo v kolektivu odsoten, saj je takrat nujno, da se medsebojno nadomeščajo. Nadurnega dela je veliko, a to ni plačano. Veliko je tudi sodelovanja s svojci, strokovnimi službami sodišči.

 

Tudi Zala Erčulj Šavli iz Vzgojnega zavoda Smlednik je opozorila, da so zaposleni glede na naravo dela v vzgojnih zavodih v službi 24 ur na dan, prav vse dni v letu, fluktuacija kadra je zaradi velikih obremenitev, zaradi absolutno nevzdržnih normativov visoka. Tisti, ki ostajajo, ne delajo zaradi plačila, zaradi nizkih dodatkov, ki njihovo delo pravzaprav še dodatno razvrednotijo, temveč zato, ker svoje delo jemljejo kot poslanstvo, ne kot poklic. A če ne bo sprememb, bodo tudi najbolj predani zaposleni odšli.

 

Da razmere v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami zaposlene navdajajo s pesimizom, je izpostavil še Peter Steničnik, vzgojitelj v stanovanjski skupini Mladinskega doma Jarše. Obseg njihovega dela se je v zadnjih dveh letih na račun novega zakona, ki ureja področje, občutno povečal, a to ni ovrednoteno. Kritično je podčrtal, da delo v vzgoji ne more potekati na daljavo, a resorno ministrstvo za izobraževanje te specifike ne prepozna. Ne zaveda se, da se je v času epidemije covida-19 problematika vzgojnih zavodov zaostrila po kvantiteti in raznovrstnosti težav, ki jih imajo otroci in njihove družine, dovolj razkužil in varovalne opreme, ki jo je ministrstvo zagotovilo, tega ne more razrešiti. Strokovni delavke in delavci so v razmerah covida-19 ostali prepuščeni sami sebi, soočajo se z dilemami, ki jih ne morejo na nikogar nasloviti. Dejstvo je, da če lahko v izobraževanju en pedagog nadomesti drugega, je poudaril, je to v vzgojnih zavodih zahtevno, saj se otroci na posameznega vzgojitelja v odsotnosti staršev navežejo. Ministrstvo je pozval, naj razume specifiko dela in končno sliši, kar jim zaposleni sporočajo že dolgo: »Svoje delo čutimo kot poslanstvo, po drugi strani pa ne gre v nedogled in se ta zgodba ne bo dobro končala ne za zaposlene ne za otroke, ker bo kakovost dela upadla.« Na ministrstvo je naslovil pričakovanje, da se bo na zahteve odzvalo, saj zaposleni v vzgojnih zavodih svoje delo želijo kakovostno opravljati tudi v prihodnje.

 

V sklepnem delu novinarske konference je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj povzel besede predstavnic in predstavnika vzgojnih zavodov, da so razmere v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami slabe, delo vzgojiteljev pa podcenjeno. Sindikat v skladu s tem Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poziva, naj ustrezno ovrednoti zahtevno delo in zagotovi prilagoditev normativov. Vzgojni zavodi kot pomemben del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema namreč zdaj delujejo le zaradi visoke etičnosti tam zaposlenih.

 

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar