Ljubljana, 21. 10. 2022

Z novim vodstvom še sekcija ARTD

V četrtek, 20. oktobra 2022, je bilo na sedežu SVIZ izpeljano še tretje v nizu konstitutivnih srečanj koordinacijskih odborov sekcij, in sicer so tokrat novo vodstvo za prihodnje štiriletno obdobje izbrali člani sekcije administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev SVIZ (ARTD). Nova predsednica sekcije ARTD je postala Andreja Marinko, izvoljeni pa so bili tudi člani predsedstva. Kot zadnje bo že čez nekaj dni organizirano še srečanje s strani območnih odborov SVIZ imenovanih predstavnikov v sekcijo upokojenih članic in članov.

Kot že na predhodnih dveh uvodnih srečanjih sekcij (šolskih knjižničarjev in svetovalnih delavcev) v novem štiriletnem mandatnem obdobju, je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj tudi kolegicam in kolegom z administrativno-tehničnih in računovodskih delovnih mest najprej na kratko povzel vsebino nedavno podpisanega dogovora med Vlado RS in sindikati javnega sektorja. Reprezentativni sindikati javnega sektorja so konec septembra z Vlado najprej parafirali, nekaj dni zatem pa tudi podpisali plačni dogovor. Zaposlenim v javnem sektorju se bo vrednost plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka, dvig pa bodo prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač. Dogovor predvideva nov dvig z aprilskimi plačami, takrat za en plačni razred, kar povprečno pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače že povečale z dogovorom novembra lani. S septembrom se bo zvišala višina nadomestila za malico, in sicer s sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več. Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov.

Poglavitna težava omenjenega dogovora je, da je Vlada odpravila t. i. plačni strop in kompresijo na vrhu plačne lestvice, znova pa ni naslovila najnižje plačanih delovnih mest na spodnjem delu plačne lestvice, kjer so delovna mesta z različno stopnjo izobrazbe, zahtevnosti in odgovornosti izenačena na minimalni plači. Sindikati so v pogajanjih vztrajali, da je treba to problematiko reševati sočasno z odpravljanjem plačnega stropa, a je vladna stran zatrjevala, da gre pri navedenem za sistemsko vprašanje, ki ga bo treba reševati kasneje v okviru korenitih sprememb obstoječega oz. oblikovanja novega sistema plač v javnem sektorju. Gre pa pri omenjenem nedvomno za izjemno zahtevna vprašanja, tako časovno kot finančno.
Glavni tajnik je poročal še o novi oceni minimalnih življenjskih stroškov in s tem povezano uskladitvijo višine minimalne plače s 1. januarjem prihodnje leto. Pričakovati je njen dvig za osem do deset odstotkov.

Drugo aktualno pomembno vprašanje zadeva SVIZ-ove stavkovne zahteve oziroma zlasti zahtevo za spremembe in dopolnitve standardov in normativov. V dosedanjih pogajanjih s predstavniki vladne strani je bila dogovorjena ustanovitev štirih delovnih skupin za različne ravni vzgoje in izobraževanja, sestavljenih iz predstavnikov MIZŠ in sindikata, ki bodo že v kratkem začele usklajevanje predlogov, ki bi seveda zaposlenim morali prinesti ugodnejše normative.

V nadaljevanju srečanja je strokovni sodelavec SVIZ za pravne zadeve Jernej Zupančič kot pristojni pravnik za Sekcijo ARTD na kratko povzel poročilo o obravnavanih vprašanjih in aktivnostih sekcije v zadnjem štiriletnem mandatu. Izpostavil je, da so vse vsebine in problematika, ki je sekcijo zaposlovala v zadnjih štirih letih, aktualna še danes in se je skozi čas zgolj še stopnjevala (problematika minimalne plače in 'utapljanja' vse večjega števila delovnih mest v njej, standardi, normativi, pomanjkanje delovne sile, preobremenjevanje obstoječih zaposlenih, pogoji dela, odgovornost in zahtevnost ipd.). Kolegi iz sekcije ARTD so v razpravi z glavnim tajnikom in pravnikom izmenjali kar nekaj stališč, opozorili na dodatne težave in anomalije v njihovih zavodih ter razrešili nekaj dilem, povezanih z delom, plačilom, napovedanimi dvigi plač in plačnih razredov.

Po soglasni potrditvi poročila o aktivnostih sekcije v preteklem mandatu so bile na vrsti volitve vodstva sekcije. Za predsednico je bila soglasno potrjena Andreja Marinko, poslovna sekretarka, ki bo v novem mandatu 2022–2026 skladno s funkcijo predsednice Sekcije tudi članica Glavnega odbora SVIZ ter tako neposredno sodelovala pri odločitvah najvišjega organa sindikata med dvema kongresoma.

V predsedstvo Sekcije so bili izvoljeni še:

Jadranka Oljača, računovodja
Dragana Praća, tajnica
Damijan Sorčan, hišnik
Marko Stokuča, kuhar
Zorica Šket, poslovna sekretarka
Sandra Tomović, poslovna sekretarka

V zaključku konstitutivne seje so članice in člani Sekcije administrativno-računovodskih in tehničnih delavcev SVIZ izmenjali še ideje o prioritetah njihovega dela v naslednjih štirih letih. Za najpomembnejši so ocenili problematiko minimalne plače, ki »požira« vse večje število delovnih mest, različnih po zahtevnosti, odgovornosti in stopnji izobrazbe, v spodnji tretjini oz. že skoraj polovici plačne lestvice, ob tem pa še področje standardov in normativov.

 

 

Komentarji
Trenutno ni komentarjev!
Vaš komentar