Za bolj vključujočo akademsko skupnost
Foto: Benjamin Beci/DS RS
Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) smo 27. maja 2025 naslovili na poslanke in poslance predlog za amandma k 33. in k 34. členu predloga novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), predlog pa je strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Neja Škulj dan pozneje predstavila tudi na seji Komisije Državnega sveta RS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.
Vlada RS je na svoji 148. redni seji 3. 4. 2025 sprejela Predloga Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), redni zakonodajni postopek ZViS-1 pa se je začel s prvo obravnavo v Državnem zboru RS dne 7. 4. 2025. Predlog zakona predvideva postopen dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar, tudi ob drugih dobrih rešitvah, pozdravljamo. Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) 14. 3. 2025 je sindikalna stran predlog zakona podprla, saj je ocenila, da gre za uravnotežen kompromis. Sviz Slovenije je sicer s svojim predstavnikom sodeloval tudi v delovni skupini pri pripravi zakona, poleg tega smo v okviru javne obravnave podali pisne pripombe na besedilo predloga. Kljub temu je eno naših pomembnih stališč ostalo prezrto, in sicer glede enakovredne volilne pravice vseh zaposlenih pri volitvah rektorja in dekana.
Sviz je s svojim predstavnikom sodeloval v delovni skupini pri pripravi novega visokošolskega zakona, poleg tega smo v okviru javne obravnave podali pisne pripombe na besedilo predloga. Kljub temu je eno od pomembnih stališč sindikata ostalo prezrto, zato smo se z amandmaji dodatno opredelili o enakovredni volilni pravici vseh zaposlenih pri volitvah rektorja in dekana.
V besedilu novega Zakona o visokem šolstvu je namreč predvidena ohranitev trenutne ureditve volitev rektorja in dekana, ki težo glasu posameznega zaposlenega deli glede na to, ali je pedagoški ali nepedagoški delavec. Glas nepedagoškega kadra je vreden manj, za kar po prepričanju Sviza ni mogoče najti nobenega stvarno utemeljenega razloga. Tudi mladi raziskovalci ne morejo glasovati s polno vrednostjo glasu, saj (po predvideni ureditvi) spadajo med druge delavce. Tako rektor (na univerzi) kot dekan (na fakulteti) sta predstavnika vseh zaposlenih, zato bi po mnenju Sviza morala biti ureditev njunih volitev z različno vrednotenimi glasovi zaposlenih v odvisnosti od tega, ali gre za pedagoške ali nepedagoške delavce, v demokratični družbi presežena.
Z vidika enakopravnosti zaposlenih bi morali v demokratični in vključujoči akademski skupnosti imeti vsi zaposleni (mladi raziskovalci, strokovni delavci itn.), ki imajo na javni univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas, enakopraven glas, ne glede na naravo svojega dela – pedagoško ali nepedagoško. V sindikatu menimo, da ni argumenta za razlikovanje teže glasu med visokošolskimi učitelji, znanstvenimi delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolskimi sodelavci, drugimi sodelavci pri pedagoškem procesu in drugimi delavci. Vsi zaposleni pomembno prispevajo k delovanju in razvoju institucije, njihova (različna) vloga pa se odraža že v različnih oblikah predstavništva, kot je članstvo v akademskem zboru. Volitve vodstva bi zato morale temeljiti na načelu enakopravnosti, kar bi v prihodnosti pri zaposlenih okrepilo občutek pripadnosti, hkrati pa tudi povečalo legitimnost izvoljenega vodstva v očeh vseh zaposlenih. Z zadevnima amandmajema Sviz k Zakonu o visokem šolstvu se za vse zaposlene v visokem šolstvu udejanji načelo enakopravnosti in naredi korak k bolj vključujoči akademski skupnosti.