Za dolgoročno in vzdržno financiranje

Sedem sindikalnih central – med njimi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere del je SVIZ, je ob napovedanem poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izrazilo zaskrbljenost ob dejstvu, da bo slednji po pokritju predvidene izgube iz zdajšnjih presežkov in rezervnega sklada ostal brez vsakršnih rezerv. Da tega ne občutili zavarovanci, je treba po mnenju sindikatov nujno oblikovati sistemske rešitve dolgoročnega in vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predlog finančnega načrta ZZZS za leto 2022 potrdila minuli teden in ga v soglasje poslala vladi. Pred odločanjem o finančnem načrtu so to točko na predlog predstavnikov aktivnih zavarovancev prekinili s sklepom, da bo skupščina o njem odločala po prejemu pisnega zagotovila ministrstev za zdravje in finance oziroma vlade, da bodo manjkajoča dolgoročna sredstva za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena iz državnega proračuna. Ministrstvo za zdravje je ZZZS nato obvestilo, da so v zadnjem interventnem zakonu (PKP10) dodali dopolnilo, ki daje podlago za zagotovitev sredstev iz proračuna, če ZZZS ne razpolaga z lastnimi sredstvi za stroške obvladovanja epidemije covida-19 oziroma dviga plač v zdravstvu.

Po mnenju predstavnikov aktivnih zavarovancev, ki imajo pri tem popolno podporo sindikalnih central, je rešitev treba najti in sprejeti še letos, če se želimo izogniti velikim težavam s financiranjem zdravstvenega sistema v letu 2023 in v prihodnje, kar bi lahko močno občutili tudi zavarovanci.

Predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini ZZZS – obenem v veliki večini predstavniki reprezentativnih sindikalnih central – so sicer po obvestilu o predlogu dopolnila finančni načrt ZZZS podprli, ob tem pa izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da določba v PKP10 ne rešuje problema sistemskega financiranja zdravstvenega sistema. Sindikati opozarjamo, da je dejstvo, da bo proračun prispeval v zdravstveno blagajno samo in izključno pod pogojem (pa še to samo v letu 2022), če ZZZS ne bo razpolagal z lastnimi finančnimi sredstvi, moč razumeti tudi kot prvi korak k finančnemu izčrpavanju ZZZS, in to z izdatki, ki niso neposredno povezani z redno (ne-covidno) dejavnostjo zavoda. Vse to pa se utegne še kako poznati na kakovosti in obsegu košarice pravic in zdravstvenih storitev.

Sindikati ob zapisanem zato predlagamo, da se na naslednji seji skupščine temu vprašanju nameni posebno točko dnevnega reda in da se v okviru le-te v navzočnosti ministra za zdravje in ministra za finance poišče sistemske rešitve dolgoročnega vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema, brez posega v košarico pravic in dostopnost zdravstvenih storitev. Po mnenju predstavnikov aktivnih zavarovancev, ki imajo pri tem popolno podporo sindikalnih central, je rešitev treba najti in sprejeti še letos, če se želimo izogniti velikim težavam s financiranjem zdravstvenega sistema v letu 2023 in v prihodnje, kar bi lahko močno občutili tudi zavarovanci.