Za neposredno zaposlitev in proti »outsourcanju«!
Objavljamo zahtevo sindikatov in organizacij za neposredno zaposlitev vseh »zunanjih« čistilk in čistilcev, varnostnikov, kuharskega osebja … v javnem sektorju. Poziv sta sopodpisala tudi SVIZ in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). SVIZ je tudi sam že večkrat pristojne in javnost opozoril na (nesprejemljiv!) trend prenašanja služb oziroma zaposlenih na zunanje izvajalce, nazadnje prav v začetku tega meseca, ko smo v primeru OŠ Olge Meglič Ptuj izpostavili, da SVIZ prenašanju storitev, ki se izvajajo v javnih šolah in vrtcih – najsi gre za zagotavljanje prehrane v vrtcih in šolah, čiščenje, tehnične službe ali izvajanje računovodskih storitev –, na zasebne izvajalce že ves čas odločno nasprotuje in si prizadeva, da bi ta delovna mesta ostala v javnem sektorju. Izkušnje s čistilnimi servisi pred leti so že potrdile, da se kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, večinoma pa velja, da so delavke in delavci bolj izkoriščani. Na poziv, ki ga objavljamo v nadaljevanju, se je včeraj že odzvalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zapisalo je: »Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se zavedamo problema t. i. »oustorcinga« oziroma najemanja zunanjih, zasebnih izvajalcev za opravljanje podpornih storitev (čiščenje prostorov, varovanje ipd.) v organih državne uprave. Zato smo Ministrstvo za javno upravo (MJU) pozvali, naj se ta problematika uredi sistemsko na način, da bi bili delavci, ki te storitve redno in kontinuirano izvajajo v organih državne uprave in v javnem sektorju, tam tudi zaposleni. … Na MIZŠ predlagamo, da se z namenom zajezitve prekarnosti in potencialnega izkoriščanja delavcev sprejme ustrezna sistemska rešitev. Potrebno je zagotoviti predpogoje za neposredno zaposlitev delavcev, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je od ministrstev oziroma javnih zavodov v preteklosti prevzel dejavnost oziroma storitev. V primeru MIZŠ gre za izvedbo storitev čiščenja prostorov in varovanja, torej za dela, ki so redna in stalna (in so v procesu centralizacije tovrstnih dejavnosti prešla v pristojnost MJU).«
ZAPOSLOVALCEM V DEJAVNOSTIH JAVNEGA SEKTORJA
Zahteva za neposredno zaposlitev vseh »zunanjih« čistilk in čistilcev, varnostnikov, kuharskega osebja …
Spoštovane, spoštovani,
so delavke in delavci, ki delajo v javnem sektorju, a niso njegov del. V mnogih dejavnostih javnega sektorja obstaja dvojni trg delovne sile: na eni strani delavke in delavci, ki delajo pod pogoji javnega sektorja, na drugi strani tisti, ki prav tako delajo v javnem sektorju, a pod mnogo slabšimi pogoji – nizka cena storitev in visoki dobički so možni le zato, ker iz njih iztiskajo veliko dela za nizko plačilo:
- ker zanje ne veljajo pravila javnega sektorja, so izjemno obremenjeni – obseg in intenzivnost dela se povečujejo, plače pa stagnirajo.
- Pogosto jih premeščajo na različna delovna mesta in iz kraja v kraj, kar povzroča hud stres in izgorelost.
- Delavniki so skrajno fleksibilni, delovni čas je neugoden in neenakomeren, zato je njihovo življenje popolnoma podrejeno službi. Nimajo možnosti napredovanja – to so negotove službe brez prihodnosti.
- Pogosto jim šefi odrekajo osnovne civilizacijske pridobitve v sferi dela: neredko jim ne plačujejo socialnih prispevkov, nekateri delajo na črno.
- Nenehno so izpostavljeni pritiskom in grožnjam, da bi jih tako ohranili v podrejenem položaju.
- Slednjič, dobički zunanjih izvajalcev (in njihovih podizvajalcev) in nizke cene ne omogočajo kvalitetnih storitev: na slabšem smo tako (so)delavci in (so)delavke kakor uporabniki storitev javnega sektorja.
Čas je za odpravo neenakosti, pogoji za neposredno zaposlitev so!
Sedem let po sprejetju Zujfa, ko je večina tam postavljenih varčevalnih ukrepov ukinjena, so se spremenile tudi določbe Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019.
Država je pripravljena prerazporediti vire, ki jih zagotavlja javnim zavodom za storitve čiščenja (splošni stroški delovanja), med sredstva za zaposlovanje, kolikor se javni zavodi odločijo za zaposlitev »outsourcanih« delavcev in delavk. Razlogov za neenakost ni bilo nikoli, a sedaj jo je še toliko lažje odpraviti!
Zahtevamo prenehanje »outsourcanja« čiščenja, varovanja in kuhanja (…) in takojšnje »insourcanje« delavcev in delavk. Odpravimo neenakost, zaposlimo jih, saj so že zdaj del naših delovnih procesov, naših delovnih kolektivov! Naj bo javni sektor zgled za dobrobit vseh.
Skupni zahtevi so se pridružili:
- Delavska svetovalnica
- Center za družbeno raziskovanje (CEDRA)
- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
- Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS)
- Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa)
- Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (Vir)
- Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS)
- Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS)
- Konfederacija sindikatov Slovenije (Pergam)
- Sindikat vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)
- Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)
- Visokošolski sindikat Slovenije (VSS)
- Sindikat Kliničnega centra Ljubljana
- Sindikat vojske obrambe in zaščite (SVOZ)
- Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)